Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, stiska zaposlenih, covid 19, zdravstvena nega, duševno zdravje
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 417; Prenosov: 46
Celotno besedilo (619,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V teoretičnem delu naloge je podrobno razloženo, kaj je psihosocialno svetovanje in kakšna je razlika med navadnim psihosocialnim svetovanjem in tistim, ki se izvaja v naravi. Poudarek je na teorijah in raziskavah, ki dokazujejo povezavo med človeško psiho in telesom. Posebej je pojasnjeno, kako narava in hoja vplivata na psiho in telo. Navedeni so potencialni izzivi in prednosti psihosocialnega svetovanja v naravi. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati raziskave o interesu ljudi za psihosocialno svetovanje v naravi in njihovem odnosu do le-tega. Izvedena raziskava je kvantitativna, raziskovalno območje pa zajema dve državi – Hrvaško in Slovenijo. Raziskava je bila opravljena ob spoštovanju vseh etičnih načel in človekovih pravic. Pri statistični analizi so bili uporabljeni parni T-test, Fischerjev natančni test in frekvenčni prikaz podatkov. Spletni vprašalnik, ki smo ga pripravili za namen te raziskave, je izpolnilo 156 anketirancev. Rezultati kažejo, da bi 86,5 % anketirancev želelo poskusiti s psihosocialnim svetovanjem v naravi. Po vsaj pol ure bivanja v naravi se anketiranci počutijo bolj umirjeni (92 %), občutijo manj stresa (87 %), manj tesnobe (68 %) in so bolj optimistični pri razmišljanju o življenjskih izzivih (62 %). Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji umirjenosti, stresa, tesnobe in optimizma pred in po bivanju v naravi. Ta raziskava kaže na potrebo po razširitvi ponudbe v kategoriji zagotavljanja psihološke pomoči. Predlagamo uvedbo zagotavljanja psihološke pomoči v naravnem okolju med sprehodom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialno svetovanje, svetovanje v naravi, psihološko dobro počutje, psihofiziologija, duševno zdravje, narava, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 38
Celotno besedilo (949,15 KB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Objavljeno: 13.09.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih. V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost. V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije. Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ. Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim boleznim. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS). Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih 413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih študij. Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja
Objavljeno: 21.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 26
Celotno besedilo (775,73 KB)