1. Interesne skupine med lobiranjem in korupcijoTamara Makorič, 2013 Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere
so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z
obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se
tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali
pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere
skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo
lobiranje.
Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je
žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer
obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare
skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima
nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne
skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne
učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s
tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem
zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k
procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na
stranke, javnost in vlado; itd.
Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da
postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav
zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država
poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem
ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake
družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in
moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi
celotne družbe in uresničitev javnega interesa. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 62 Celotno besedilo (728,35 KB) |
2. Razmerja moči znotraj slovenske politične eliteKarmen Potočar, 2016 Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč
zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja
političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega
delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma
nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem
enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih
sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture,
politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na
razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi
v političnem in ekonomskem sistemu.
S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov
režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih
struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski
pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva
konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti
korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo
reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične
družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni
transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem
odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično
zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 928; Prenosov: 52 Celotno besedilo (804,95 KB) |
3. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v SlovenijiRobert Gajser, 2020 Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 71 Celotno besedilo (970,05 KB) |