Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve
Goran Drovenik, 2016

Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4283; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Varstvo etničnih skupin v ustavah
Žan Jazbec, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etnične skupine, ustava, varstvo, zaščita, pravice
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 416; Prenosov: 310
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbi
Petra Doles, 2023

Opis: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 30
.docx Celotno besedilo (181,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh