1. Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19Jernej Opara, 2022 Opis: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (755,34 KB) |
2. PREHRANSKA PODPORA ŠPORTNIKOV V OBDOBJU REGENERACIJE TELESATjaša Zorec, 2023 Opis: Športniki in aktivni posamezniki, ki dnevno trenirajo in tekmujejo, imajo občutljivejši imunski sistem. Za vzpostavitev ravnovesja v telesu je potreben počitek oziroma regeneracija telesa. Regeneracijo lahko dosežejo na različne načine. Eden pomembnejših je ustrezna prehranska podpora. Smernice o športni prehrani, ki vključujejo povezave med prehrano, vadbo in dobrim počutjem, se razlikujejo odvisno od potreb posameznika in specifičnosti športa. Temeljijo na dokazih o količini, strukturi in času vnosa hranil in so pomembne za zagotovitev učinkovitejšega športnikovega treninga za hitrejšo regeneracijo in zmanjšanje tveganj, poškodb in bolezni. Ustrezna prehrana prav tako omogoči presnovne prilagoditve na trening in izboljšanje zmogljivosti posameznika. Ustrezna energija mora izhajati iz različnih živil, ki zajemajo vsa makro in mikrohranila. Vzdrževanje energijskega ravnovesja ima pri športnikih pomembno vlogo, saj se brez tega povečajo možnosti za poslabšanje funkcije imunskega sistema, večja je dovzetnost za poškodbe in upad športnikovih zmogljivosti. Vnos ogljikovih hidratov je bistven, saj glikogen daje telesu gorivo za normalno delovanje. V kolikor ima posameznik večje potrebe po moči, v našem primeru za premagovanje ovir in različnih bremen, ki jo zahteva trening ali tekmovanje, je potreben večji vnos hranil pred, med in po vadbi. Prav tako je večja potreba po beljakovinah za rast mišic in povečanje mišične moči. Pogosto ne govorimo o pomembnosti zadostne količine maščob, ki so potrebne za ohranjanje optimalnega delovanja imunskega sistema, za vzdrževanje energijskega ravnovesja in vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter vitaminov topnih v maščobi, kot je vitamin D. Prav tako je za zagotavljanje zdravja potrebna posameznikova zadostna količina drugih vitaminov in mineralov. Za določanje potrebe dodajanja hranil v posameznikovo prehrano se je potrebno najprej posvetovati s prehrambnim svetovalcem ali dietetikom, ki pregleda in preveri vrednosti vseh hranil v krvi in urinu. Pridobljene podatke športniku in njegovemu vadbenemu timu predstavimo in se pogovorimo o željah izboljšanja določenih sposobnosti in specifičnih potreb, značilnih za vsak šport. Prehranska dopolnila in športno prehrano vse več uporabljamo v vsakdanji praksi, čeprav je uživanje nekaterih prehrambnih dopolnil še neraziskano, v smislu dokaj maksimalnega dnevnega vnosa in možnih reakcij v kombinaciji z jemanjem drugih prehrambnih dopolnil. Priporočamo, da si vsi športni, zdravstveni in medicinski delavci pridobijo vsaj osnovna znanja o prehrani in jemanju najbolj uporabljenih prehrambnih dodatkih za večje razumevanje in svetovanje posameznikom. Poudariti je potrebno, da je na internetu preveč različnih informacij in ponudnikov, ki ponujajo svoje produkte in koktejle prehrambnih dodatkov za izboljšanje posameznikovih sposobnosti. Vsi ti produkti imajo svoje študije, ki so bile izpeljane specifično za vsak produkt posebej. Različnost protokolov merjenja, opaznega tudi pri drugih študijah, ne more zagotoviti verodostojnosti pridobljenih podatkov in s tem primerljivost dopolnil napram drugim proizvajalcem. V želji višje verjetnosti izboljšanja sposobnosti posameznika, je potrebno določiti sistem ali protokol indikatorjev, za izboljšanje le teh. Indikatorji bi protokolom omogočili večjo preglednosti in iskanje istih biomarkerjev pri primerjanju izboljšanja delovanja imunskega sistema in vpliv na telesne zmogljivosti. Standardizacija protokolov, bi prav tako prispevala k odkrivanju novih naravnih virov hranil, ki so bogata z določenimi sestavinami. Iskanje naravnih virov hranil omogoča boljše razumevanje funkcije le teh in ugotovitev možni vplivov na delovanje telesnih funkcij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, šport, prehrana, regeneracija, telesna vadba
Objavljeno: 10.05.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. Učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta z boleznijo motoričnega nevronaJure Vodopivec, 2023 Opis: Skupino pacientov z BMN izraža paleta najrazličnejših potekov bolezni, ki jim je skupna mišična oslabelost in posledično težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kar ob koncu rezultira v odvisnosti od tuje pomoči. Postavitev diagnoze je izjemno zapletena in dolgotrajna, saj specifičnega testa v tem trenutku ne poznamo, zato se lahko nevrolog zanaša zgolj na klinični pregled, slikovno diagnostiko, laboratorijske preiskave in svoje izkušnje Za obravnavo številnih simptomov, ki spremljajo te bolezni, je zadolžen multidisciplinaren tim, v katerem pomembno vlogo igra tudi fizioterapevt. V Sloveniji so pacienti takšne obravnave deležni v UKC Ljubljana v sodelovanju z URI RS – Soča in Domom dva topola. Ker so bolezni v tem trenutku neozdravljive, zdravljenje poteka simptomatsko (farmakološko in nefarmakološko). Farmakološko zdravljenje lahko upočasni napredovanje bolezni, medtem ko nefarmakološke intervencije lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z BMN. Fizioterapija predstavlja nefarmakološki, torej podporni del zdravljenja, pri delu pa si fizioterapevt lahko pomaga z RFT, fizioterapevtsko vadbo in fizikalnimi modalitetami. V diplomski nalogi smo poskušali izpostaviti vlogo fizioterapevta znotraj multidisciplinarnega tima in njegov vpliv na samo obravnavo. Kljub izjemno majhnemu vzorcu kakovostnih raziskav in delitvi mnenj smo v diplomskem delu terapevtsko vadbo pod nadzorom in navodili fizioterapevta prepoznali kot varno in učinkovito. Kot najučinkovitejši vadbeni protokol se je pokazala kombinacija aerobne vadbe z vadbo proti uporu, izvedena pri submaksimalni obremenitvi. Zgodnji začetek izvajanja terapevtske vadbe kaže boljše rezultate kot začetek izvajanja pozno, predvsem pri oblikah bolezni, katerih progresija ni tako intenzivna. Podobno velja za tehnike RFT, ki ne izboljšajo le kakovosti življenja, temveč ga v primeru NIMV lahko tudi podaljšajo. Najpomembnejše je, da je fizioterapevtska obravnava celostna, popolnoma individualizirana in prilagojena pacientovim potrebam/ciljem. Fizioterapevt je dolžan ves čas obravnave evalvirati program dela in ga prilagajati zmožnostim in ciljem pacienta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolezen motoričnega nevrona, simptomatsko zdravljenje, fizioterapevtska vadba, respiratorna fizioterapija
Objavljeno: 12.05.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,43 MB) |
