1. |
2. |
3. Poslovna goljufijaTimotej Široka, 2021 Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1948; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (670,74 KB) |
4. Umetna inteligenca in korporacijsko upravljanjeTajda Pregelj, 2021 Opis: V zadnjih nekaj letih smo priča nenehnemu in sunkovitemu tehnološkemu napredku na različnih področjih. Velik del tega predstavlja vpeljevanje umetne inteligence (UI) v družbeni vsakdan. Izraz umetna inteligenca največkrat srečamo v zvezi z razvojem sistemov, ki vključujejo za človeka značilne intelektualne procese, kot so sposobnost razmišljanja, odkrivanja pomena, posploševanja in učenja iz preteklih izkušenj. Korporacijsko upravljanje v smislu sistema, znotraj katerega se oblikujejo cilji ter načrtuje pot k trajni uspešnosti družbe, je izjemno pomembno, a hkrati tudi kompleksno področje delovanja korporacij. Pri uporabi umetnointeligenčnih sistemov v povezavi s korporacijskim upravljanjem gre predvsem za izbiro najboljših in najučinkovitejših odločitev na podlagi preteklih izkušenj, podrobne analize vseh dostopnih podatkov in racionalne študije ob upoštevanju vseh dejavnikov. Tak način upravljanja korporacij lahko znatno poveča konkurenčnost korporacije in pozitivno vpliva na številne druge vidike njenega delovanja. Toda na tem področju je uporaba UI regulativno izjemno ohlapno urejena, potreba po trdnejši in bolj oprijemljivi ureditvi pa je vse večja. V zadnjih letih so se zgodili številni zelo pomembni premiki, toda še vedno nimamo enotne normativne ureditve umetne inteligence in vseh njenih pojavnih oblik. Najbližje dosegu tega cilja je EU, ki je v prvi polovici leta 2021 izdala predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Akt o umetni inteligenci). Ta predstavlja najambicioznejši poskus enotnega urejanja umetnointeligenčnih sistemov do zdaj ter prvi obsežen pravni okvir za umetno inteligenco na svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, korporacijsko upravljanje, korporativno pravo, Evropska unija, gospodarsko pravo
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 916; Prenosov: 126
Celotno besedilo (905,42 KB) |
5. |
