Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v Sloveniji
Nana Žalik, 2022

Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 546; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh