Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog
Aleksandra Vasiljević, 2022

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
IZKUŠNJE LJUDI Z NEPRILAGOJENIM SANJARJENJEM
Nina Prepadnik, 2024

Opis: Motnja neprilagojenega sanjarjenja je še precej neraziskan in nepoznan pojav, ki pridobiva vse več pozornosti v znanstveni skupnosti, saj lahko negativno vpliva na različna področja življenja posameznikov. V zadnjih letih se je pojavilo vse več raziskav, v katerih se raziskovalci posvečajo preučevanju različni vidikov neprilagojenega sanjarjenja ter tudi značilni komorbidnosti pojava. Motnja je bila do sedaj najpogosteje raziskana v kontekstu kategorij vedenjske zasvojenosti ter disociativnih motenj. V nalogi smo na vzorcu slovenske populacije raziskali izkušnje posameznikov z motnjo neprilagojenega sanjarjenja. Kandidati za raziskavo so bili izbrani na podlagi dveh kriterijev, in sicer so morali posamezniki doseči potreben rezultat na lestvici za neprilagojeno sanjarjenje MDS-16 ter sami svoje sanjarije oceniti kot neprilagojene. Z desetimi kandidati smo izvedli individualne intervjuje v sklopu kvalitativne raziskave, kjer so posamezniki opisovali subjektivne izkušnje, vključno s sprožilci, pogostostjo, trajanjem in vsebino sanjarij, prav tako pa tudi čustvenim in kognitivnim odzivom nanje. Poskušali smo razumeti tudi posledice neprilagojenega sanjarjenja v povezavi s posameznikovim vsakodnevnim, poklicnim in akademskim delovanjem, medosebnimi odnosi ter duševnim zdravjem. Čeprav se zgodbe in doživljanje vsakega posameznika razlikujejo med sabo, je bilo nekaj skupnih točk prisotnih pri vseh intervjuvancih. Predvsem skrivanje vedenja, ker je povezano z občutkom sramu in krivde, ter večinoma občutek nemoči, ko pride do nadzora lastnega vedenja in kako močno to vpliva na življenje in slabša kakovost njihovega življenja. Neprilagojeno sanjarjenje se redko pojavlja kot samostojna motnja, ampak je pri pojavu značilna komorbidnost, kar smo ugotovili tudi v primeru naših intervjuvancev. Na podlagi odziva na našo raziskavo je postalo jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi, ki jim sanjarjenje predstavlja neprilagojen mehanizem za soočanje s težavami in nezadovoljstvom v življenju ter da pri tem nimajo podpore. Čeprav neprilagojeno sanjarjenje še ni priznano kot uradna diagnoza, se je v naši raziskavi jasno pokazala potreba po nadaljnjem raziskovanju ter ozaveščanju psihoterapevtov, svetovalcev in splošne javnosti o pojavu neprilagojenega sanjarjenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sanjarjenje, neprilagojeno sanjarjenje, komorbidnost, vedenjske zasvojenosti, disociativne motnje
Objavljeno: 07.02.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh