Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


101 - 110 / 284
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
Uporaba strelnega orožja policiji ne zagotavlja ustreznega ukrepanja proti terorizmu
Kaja Beguš, 2017

Opis: Delo predstavlja pravno ureditev uporabe strelnega orožja policije v Republiki Sloveniji, različne vrste terorizma v današnjem svetu ter ukrepe in instrumente Evropske unije v okviru boja zoper terorizem. V prvem delu sem se osredotočila na pojem terorizem. Predstavila sem vrste terorizma, pravne dokumente na mednarodni in regionalni ravni, ki so ključni v okviru boja zoper terorizem ter teroristično ogroženost v današnjem svetu. V drugem delu sem se osredotočila na ukrepe in instrumente Evropske unije ter Republike Slovenije v povezavi s slovensko policijo v okviru boja zoper terorizem. Poleg tega sem podrobneje predstavila sedanjo zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Republiki Sloveniji ter obrazložila zakaj le ta ne zagotavlja policiji ustreznega ukrepanja zoper terorizem. V zadnjem delu pa sem primerjala zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Nemčiji, Švici in na Hrvaškem ter analizirala intervju, ki sem ga opravila s policistom, kriminalistom ter upokojenim policistom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terorizem, policija, policisti, policijski postopki, organizirani kriminal, strelno orožje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2994; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

102.
Vpliv komasacije na razvoj podeželja
Blaž Jaklič, 2017

Opis: V magistrskem delu je predstavljen vpliv komasacije na razvoj podeželja, na primeru občine Ribnica. Komasacija je beseda, ki izhaja iz latinske besede "commassare", kar pomeni nekaj zbirati v maso. Zemljišča na določenem območju se lahko združijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak lastnik dobi čim bolj zaokroženo zemljišče. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, kot tudi gozdovi, nepozidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju in tudi naprave na teh zemljiščih. Komasacijo po namenu delimo na: komasacijo kmetijskih zemljišč, komasacijo stavbnih zemljišč in komasacijo za določanje gradbenih parcel obstoječim objektom. Po obliki izvedbe pa jo delimo na pogodbeno in upravno komasacijo. Pogodbena komasacija je tista, k se izvedbe na podlagi pogodbe vseh lastnikov, upravna pa tista, ki se izvede na podlagi izdane odločbe v upravnem postopku in se z njo strinja najmanj 67 % lastnikov zemljišč oz. udeležencev. Poleg zaokrožitve posesti je naloga komasacij kmetijskih zemljišč tudi vzpostavitev nove mreže poti, ki predstavljajo optimalen dostop od kmečkih gospodarstev do obdelovalnih parcel, in ureditev vodnega režima. Izvedba komasacijskega postopka hkrati pomeni tudi pomemben prispevek k obnovi zemljiškega katastra. Ker je Slovenija od 1. 5. 2004 članica Evropske unije (v nadaljevanju EU), se mora držati določil zakonodaje in smernic EU. To velja tudi za področje urejanja kmetijskih zemljišč, kamor sodi tudi komasacija. Tudi v Republiki Sloveniji se je, tako kot v Evropi, izvedlo več komasacijskih postopkov, med drugim tudi na območju Občine Ribnica, kjer je veliko kmetijskih površin, na katerih so gozdovi, njive in travniki. Občina Ribnica je po letu 2000 začela s postopki komasacije zemljišč. V letu 2001 so se oblikovala tri komasacijska območja, in sicer Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas, nato pa sta sledili še komasacijski območji Sajevec in Bukovica. Za vsa komasacijska območja je bila investitor Občina Ribnica. Vsi komasacijski postopki so bili do leta 2013 uspešno zaključeni. Na podlagi izvedene lastne raziskave za komasacijski območji Sajevec in Bukovica je bilo ugotovljeno, da sta bili komasaciji na teh območjih uspešni, saj se je pri tem velikost parcele znotraj komasacijskega območja povečala za 43 %, s tem pa se je število parcel na tem območju zmanjšalo za povprečno 46 %. Opažena je bila rahla rast bruto dodane vrednosti (v nadaljevanju BDV) na teh območjih, ki odraža prihodke na kmetiji z odštetimi vsemi spremenljivimi stroški. Povprečna rast BDV-ja za leti 2015 in 2016 je bila 8 %. Interesa za nakup oz. investiranje v zemljišča na teh območjih praktično ni bilo, saj območji ležita na zaščitenem območju Nature 2000. Raziskava je tudi pokazala, da na teh območjih prav tako ni mladih družin, ki bi se lahko preživljale samo s prihodki iz kmetijske dejavnosti. Iz raziskave tudi izhaja, da je starostna struktura lastnikov kmetij višja od 40 let, največ lastnikov kmetij je celo starejših od 60 let. Večina od njih ima naslednika za delo na kmetiji. Po vzoru nemških dežel bi bilo smiselno v Slovenji oblikovati komasacijske urade, ki bi imeli nalogo s pomočjo komasacije oblikovati celovito prenovo podeželja, saj bi se s tem več mladih družin, ki zdaj bivajo v mestih, odločilo za bivanje na podeželju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komasacija, podeželje, investiranje, evropska sredstva, razvojni projekti, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2996; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

103.
Taktika dela mobilnih kriminalističnih oddelkov
Renato Butinar, 2017

Opis: V magistrskem delu opisujem nastanek in zgodovinski razvoj kriminalističnih in policijskih enot, ki so v prvi vrsti namenjene za boj proti kriminalu, njihovo sestavo, opremo, usposabljanje in operativno delovanje. Predstavljam njihovo sedanjo organiziranost, namen ustanovitve, naloge, usposobljenost in način izvajanja operativnih nalog - seveda v okviru, ki ne škoduje operativnemu delovanju in prepoznavnosti teh enot in posameznikov zaradi tajnosti določenih postopkov in podatkov. Opravil sem primerjavo pri kadrovanju, usposabljanju, operativnem opravljanju nalog in medsebojnem sodelovanju na prej navedenih področjih. Izhodišče za pisanje so notranje organizacijske enote policije, ki predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti organiziranemu kriminalu v državi in "udarno moč" slovenske kriminalistične in uniformirane policije. Enote medsebojno sodelujejo pri usposabljanju na področju policijske taktike, pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov in pojavov ter pri urejanju varnostnih razmer na območju celotne države. Pri delu sem se omejil na dve policijski nalogi, ki najhuje posegata v človekove pravice in temeljne svoboščine, intimo in dostojanstvo. Pri izvedbi teh nalog policija ni samostojna, ampak potrebuje dovoljenje drugega pristojnega organa pregona. Ti nalogi sta: prijetje in odvzem prostosti (z nasilnim vstopom v tuje stanovanje ali druge prostore in dinamično prijetje) ter izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa -tajnega opazovanja. Sodelovanje teh enot je ključnega pomena za zakonitost, strokovnost, upravičenost in pravočasnost pri uspešnem boju zoper organiziran kriminal ter pri raziskovanju hudih kaznivih dejanj. Vsaka enota je za svoje področje dela ustrezno tehnično opremljena in strokovno usposobljena. Ugotovljene so določene pomanjkljivosti pri taktiki in metodiki dela, neustrezno, pomanjkljivo in neurejeno področje materialno-tehničnih sredstev ter nedorečene odgovornosti posameznikov pri vodenju in odločanju o načinu dela in izvajanju operativnih nalog obravnavanih enot. Predlagane rešitve so z raziskavo taktike in metodike ter primerjavo dela razložene in utemeljene. Slovenske enote sem primerjal s primerljivima enotama Republike Avstrije in Republike Nemčije. Primerjava zajema način kadrovanja, usposabljanja, taktiko in metodiko dela, opremo ter njuno sistemizacijo v okviru policije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kriminalistika, policijska taktika, kazniva dejanja, organizirani kriminal, Slovenija, Avstrija, Nemčija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3142; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

104.
Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu
Daša Bertok, 2017

Opis: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3869; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

105.
Prosti pretok delovne sile v Evropski uniji
Dino Vran, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2830; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

106.
Landtová kot sodba ultra vires. Kaj to pomeni za načelo primarnosti?
Monika Dočkalová, 2017

Opis: Tako kot se razvija in spreminja Evropska Unija, se tudi razvija in spreminja njen pravni red. Razmerje med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic ureja načelo primarnosti. To načelo ureja situacije, ko sta ta dva pravna reda v konfliktu in razrešuje vprašanje, katero pravo naj se uporabi pri njihovem vzajemnem nasprotovanju. Preko judikature Sodišča Evropske unije se je oblikovalo stališče, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom. Ob tem se moramo zavedati, da EU deluje v obsegu prenesenih pristojnosti in v primeru, da je pravni akt zunaj tega okvirja, mu ne moremo dati prednosti. V primeru konflikta ali celo kršitve načela primarnosti ni nobene nadrejene instance ali razsodnika, ki bi lahko natančno določil katero pravo naj uporabimo, upoštevajoč dejstvo, da sta ta dva pravna reda v heterarhičnem razmerju. Zadeva C-399/09 M. Landtová proti ČSSZ oz. posledice le-te je tipičen primer nasprotovanja teh dveh pravnih redov in označba sodbe kot "ultra vire" s strani Ustavnega sodišča ČR to zelo jasno dokazuje. V tej nalogi poleg podrobne analize celotnega problema preučujem in predstavljam agumente za in nasprotne argumente v zvezi z ravnanjem Ustavnega sodišča. Argumenti bodo preučeni na podlagi odločitev tako Ustavnega sodišča ČR kot tudi na podlagi odločitev Vrhovnega upravnega sodišča in navsezadnje na podlagi številnih mnenj in komentarjev s strani čeških in tujih pravnih strokovnjakov. Ob tem velja poudariti, da celoten problem ne zajema samo omenjenega primera ge. Landtové, ampak celo vrsto primerov, ki so se začeli pojavljati po razpadu takratne Češko-slovaške federativne republike ter pri uporabi Pogodbe med Češko in Slovaško republiko o socialni varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravni postopek, socialna varnost, Evropska unija, Češka, Slovaška, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4234; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

107.
OZN in ohranjanje mednarodnega miru ter varnosti s poudarkom na razvoju človekovih pravic
Irena Klede, 2017

Opis: Organizacija Združenih narodov združuje narode sveta. Njena osnovna celica delovanja je miroljubna država članica, ki deli iste ideje in vizije kot organizacija sama, torej se zavzema za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega sodelovanja na področju ekonomskega in socialnega razvoja ter sodelovanja nasploh. Z ustanovitvijo OZN-a se je dodatno potrdila vera v človekove pravice in hkrati so bile te prvič univerzalno in mednarodno zaščitene prek mehanizmov za njihovo zaščito ter programov spodbujanja in zaščite. Kot osrednji cilj OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti se je obdržala ideja kolektivne varnosti z namenom obvarovati bodoče rodove pred strahotami vojne. Uspeh sistema je bil zagotovljen s strani petih držav - stalnih članic Varnostnega sveta, ki so imele ključno vlogo pri zagotavljanju prvenstvene naloge VS, zapisane v 24. členu Ustanovne listine, to je ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: OZN, Varnostni svet, človekove pravice, mirovne sile, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2597; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

108.
Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje
Karmen Tertei, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2215; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

109.
Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist
Dušanka Dijak, 2017

Opis: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4953; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

110.
Revitalizacija kulturno zaščitene pristave gradu
Jasminka Kovačič, 2017

Opis: Obnova kulturne dediščine je postala v zadnjih desetletjih pomembnejša zaradi potenciala za ekonomski razvoj, ugodnega vpliva na socialno in kulturno življenje, identiteto naroda in zaradi nenadomestljive zgodovinske vrednosti ter boljše izrabe prostora. Ustrezno obnovljene kulturno zgodovinske stavbe imajo večjo tržno vrednost in višajo vrednost okolici, opuščene pa povzročajo stroške in neugodne socialne posledice. V nalogi smo obravnavali propadajočo spodnjo pristavo gradu Šrajbarski turn, njeno zgodovino, lokacijo, njeno vrednost za lokalno skupnost in glede na to potencial za njeno revitalizacijo. Lastnike kulturne dediščine pri obnovah omejujejo kulturno varstveni predpisi, omejitve pri energetski obnovi, zakonska predkupna pravica, premajhne državne spodbude in lastna sredstva. Ključne omejitve v zvezi z obnovami dediščine so zapisane v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, prostorskih aktih in odlokih. Javnih usmeritev in razpisov za sofinanciranje obnov je veliko, sredstva so majhna in težko dosegljiva lastnikom, ki so fizične osebe. Lastniki so dolžni ohranjati dediščino, s svojo lastnino ne smejo povzročati škode, vendar je težko po pravni poti doseči primerno vzdrževanje, če ti nimajo interesa in finančnih sredstev. Obstaja mnogo dobrih praks obnov, vendar so odvisne od številnih dejavnikov in okolja. Ti so mnogokrat težko prepoznavni, zato jih ni mogoče enostavno preslikati drugam. Primerne prakse, ki bi se jih lahko uporabilo v primeru pristave, so: sodelovanje z občino v zvezi z zagotavljanjem prostorov za društva, obnova s prostovoljnim delom in uporaba za poslovne prostore, obnova za stanovanja s strani stanovanjskih zadrug oz. kooperativ.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Šrajbarski turn, kulturna dediščina, revitalizacija kulturne dediščine, finančno načrtovanje, obnova, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3200; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh