41. Mobing na delovnem mestu v podjetju XAna Vukićević, 2021 Opis: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 1373; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
42. |
43. Evalvacija smiselnosti, učinkovitosti in kvalitete izvedenih izobraževanj na delovnem mestuKlara Zupančič, 2022 Opis: Če želijo biti delovne organizacije uspešne, morajo stremeti k nenehnemu razvoju. Hitro in predvsem primerno se morajo odzvati na vse spremembe, še zlasti glede sprememb v zakonodaji, tehnologiji in trgu. Brez zaposlenih, ki nenehno pridobivajo, izpopolnjujejo ter obnavljajo svoje znanje, je slednje zelo oteženo. Glede na vse pozitivne učinke, ki jih prinaša izobraževanje zaposlenih na delovnem mestu, je smiselno, da delovne organizacije svoje zaposlene nenehno spodbujajo k izobraževanju. V magistrski nalogi se osredotočamo na raziskovanje smiselnosti, učinkovitosti in kvaliteto izobraževanj, namenjenih zaposlenim v delovnih organizacijah. Predvsem nas o tem zanima mnenje delovnih organizacij in zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje zaposlenih, delovna organizacija, delovno mesto, smiselnost, učinkovitost, kvaliteta
Objavljeno: 25.03.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 0 |
44. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022 Opis: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Objavljeno: 29.10.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,24 MB) |
45. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upraviAna Jurjevčič, 2022 Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,20 MB) |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. |
