1. Pravica do pomoči po naravnih nesrečahAndreja Potočnik, 2016 Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3494; Prenosov: 133 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogledaKlemen Klobas, 2018 Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7 3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2916; Prenosov: 315 Celotno besedilo (1,33 MB) |
6. |
7. Pomen pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in analize učinka na varstvo podatkov pri implementaciji in skladnosti podjetij z GDPR, Uredbo 2016/679Mojca Lukše, 2020 Opis: Varnost na področju informacijske tehnologije prinaša vse večjo zaskrbljenost. Z uporabo svetovnega spleta in poslovanja v oblaku prihaja do velikega števila nezanesljivih virov izmenjave in prenosa podatkov, uporabe ranljivih spletnih aplikacij in zlorabe osebnih podatkov. Hiter tehnološki razvoj je botroval k temu, da sta Evropski parlament in Svet po več kot 20 let stari direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov sprejela novo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ang. General data protection regulation (kratica GDPR), ki ne bo povečala le varstva podatkov, temveč tudi miselnost in ozaveščenost na področju varnosti. Uredba z 99 členi nalaga nove pravice in dolžnosti tako posameznikom kot vsem javnim in zasebnim podjetjem in predstavlja odlično priložnost za ustrezno obravnavo varnosti in varovanja podatkov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Uredba o varstvu podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka, implementacija in skladnost, informacijska varnost Objavljeno: 31.05.2020; Ogledov: 2072; Prenosov: 131 Celotno besedilo (2,78 MB) |
8. |
9. |
10. Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresaJan Valenčič, 2017 Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno
definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se
posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki
in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter
zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije,
kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko
že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina
stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh
dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so
uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo
stresa.
V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz
življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče
bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili
kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja)
posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri
posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in
kaj pri tem doživljajo.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 966; Prenosov: 91 Celotno besedilo (1,66 MB) |