Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 131
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ORGANIZACIJSKA KLIMA IN IZGORELOST ZAPOSLENIH V ZAVAROVALNIŠTVU
Lea Petrič, 2017

Opis: Organizacijska klima močno vpliva na motivacijo in vedenje zaposlenih. Lahko bi rekli, da je trajna in nastaja preko interakcije med zaposlenimi oz. člani organizacije. Sama organizacijska klima se oblikuje na podlagi dejanskih dogodkov in povratno vpliva na interpretacijo dogodkov ter vedenje zaposlenih. Vedno se nanaša na odnose med zaposlenimi od vodstva navzdol ter tudi na odnos organizacije do zunanjega okolja. Izgorelost je pojem, s katerim označujemo fizično in psihično bolezensko stanje posameznika kot posledico nesposobnosti reagiranja na vplive in zahteve okolja. Zavarovalnica je institucija, ki pokrije nastalo finančno škodo v gospodarstvu in pri ljudeh zaradi rušilnega delovanja naravnih sil ali nesreč. V diplomski nalogi sem raziskovala vpliv organizacijske klime na izgorelost v zavarovalnicah v Sloveniji. Za to sem uporabila anketni vprašalnik, na podlagi katerega sem preverjala postavljene hipoteze. Ugotovila sem, da organizacijska klima pripomore k izgorelosti in da imajo zavarovalnice svoje vzvode za preprečitev tega pojava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska klima, odnosi med zaposlenimi, stres, izgorelost, zavarovalništvo
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 3463; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v Sloveniji
Silvija Jakopovič, 2016

Opis: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 4016; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (943,15 KB)

4.
Evropska unija
Maruša Marinič, 2015

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 5095; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
Organizacijska klima in izgorelost zaposlenih v zavarovalništvu
Lea Petrič, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska klima, odnosi med zaposlenimi, stres, izgorelost, zavarovalništvo
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3036; Prenosov: 126
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Interno komuniciranje v zdravstvu primer zdravstvenega doma
Tina Zager, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: interno komuniciranje, motivacija, vodenje, medsebojni odnosi
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3016; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Motivacija zaposlenih, kot temelj uspešnega podjetja
Martina Grešovnik, 2017

Opis: POVZETEK Kako motivirati zaposlene, da bi delali boljše, bolj produktivno, ustvarjalno in bili ob tem zadovoljni, je eno od ključnih menedžerskih vprašanj. Izbira ustreznih motivacijskih orodij je zelo pomembna, saj motivirani ljudje bolje delajo in so bolj predani podjetju, posledično pa vplivajo na poslovni uspeh. Tako pridemo tudi do vprašanja, zakaj ljudje delamo. Enostavnega odgovora ni. Mnogi delajo, da si zagotovijo materialne potrebe, drugi delajo, da bi se uveljavili v določeni organizaciji, tretji pa radi opravljajo svoje delo. Motivi, zakaj človek dela, so torej različni. Pomembno pa je tudi, da posameznik pozna cilje organizacije, vizijo, strategijo in kateri so tisti cilji, ki jih hoče vodja organizacije doseči. Nepoznavanje načrtov in ciljev podjetja vodi v nekakovostno opravljanje dela. Pri takih primerih zaposleni ne morejo biti motivirani za delo, ki ga opravljajo, saj če jim vodja ne predstavi ciljev podjetja, nimajo nobenega zagona za dobro opravljeno delo. V diplomskem delu sem se osredotočila na proučevanje vpliva motivacije zaposlenih na uspešnost podjetja. Motivacija je povezana z nezadovoljenimi potrebami, ki posameznika spodbujajo, da jih zadovolji. Aktivira se šele takrat, ko si posameznik zastavi življenjske cilje, ima želje in vizijo. Zastavljeni cilji, hotenja so tisto, kar začne posameznika motivirati, da začne svojo pot do uresničitve svojih želja in ciljev. Namen diplomskega dela je raziskati teoretični pomen motivacije zaposlenih in opraviti empirično raziskavo v izbranem podjetju, s katero želimo ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki posameznika spodbujajo k zavzetosti za delo, ki vodi do uspešnosti celotnega podjetja. Z empirično raziskavo, s katero sem analizirala predvsem dejavnike, ki vplivajo na motiviranost zaposlenih, sem ugotovila, da je zaposlenim glavni motivacijski dejavnik plača, kar je razvidno iz rezultatov pri postavljeni hipotezi 2. Kljub temu pa je iz hipoteze 1 razvidno, da jim takoj za plačo veliko pomeni tudi pohvala. Prav tako ugotavljam, da anketirani motiviranost povezujejo z individualno uspešnostjo in uspešnostjo organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ključne besede: motivacija, zaposleni, uspešnost podjetja, motivacijski dejavniki, komunikacija, odnosi, kariera.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 5499; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (982,30 KB)

8.
Posameznik kot akter diplomatskih odnosov
Mira Delavec Touhami, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, individualna diplomacija, vloga spola, diplomatski odnosi
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2544; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (754,14 KB)

9.
10.
Med "posebnim odnosom" in evropsko idejo
Barbara Rejc, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, diplomacija, politična zgodovina, evropska ideja, druga svetovna vojna, Velika Britanija, Združene države Amerike
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 2656; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (847,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh