Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijska dejavnost odkrivanja kriminalitete nelojalne konkurence in nezakonitih omejevalnih sporazumov
Mateja Lipovac, 2018

Opis: Gospodarsko poslovanje ni neomejeno, temveč mora v prvi vrsti skrbeti za zagotavljanje javne varnosti, kar pomeni, da protipravna dejanja, ki jih povzroča gospodarska kriminaliteta, rušijo stabilnost ne samo samega gospodarstva,temveč celotne družbe. Med njimi so tudi kazniva dejanja s področja nelojalne konkurence in nezakonitih omejevalnih sporazumov. Zaradi slednjega z namenom čim bolj učinkovitega preiskovanja in odkrivanja predmetnih kaznivih dejanj smo v magistrskem delu proučili in analizirali določena kazniva dejanja, ki spadajo pod težja protikonkurenčna dejanja, njihove dispozicije, navedene v KZ-1, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da spadajo pod dejanja, ki so kazniva.Podrobneje smo obrazložili in analizirali nezakonite omejevalne sporazume, ugotavljali smo zahtevnost njihovega odkrivanja. Proučili smo vlogo in strategijo dela policije, analizirali,na podlagi katerih zakonskih pooblastil preiskuje in odkriva predmetna kazniva dejanja ter s kakšnimi težavami se srečujejo preiskovalci pri preiskavi le-teh.Predstavili smo institucije in organe, ki delujejo na področju varovanja konkurence,ter ugotavljali njihovo medsebojno sodelovanje. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali drži definicija kaznivega dejanja, ki pravi, da protipravno omejevanje konkurence zagotavlja pravno varstvo. Ugotoviti smo tudi želeli, ali gre poleg omenjenega kaznivega dejanja pri kaznivih dejanjih, kot so preslepitev kupcev, neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, neupravičena uporaba tujega izuma ali topografija ter izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti, za kazniva dejanja, ki se jih zaradi njihove zahtevnosti in obsežnosti težko odkrije. Ugotavljali smo tudi, ali jih lahko uvrstimo pod dejanja nelojalne konkurence. Namen magistrskega delaje dati nov prispevek na področju varovanja konkurence, v katerem so podane tudi nekatere rešitve za lažje odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj z naslova protipravnih dejanj omejevanja konkurence in nelojalne konkurence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenčno pravo, varstvo konkurence, nelojalna konkurenca, gospodarska kriminaliteta, nezakoniti omejevalni sporazumi, varstvo konkurence
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3167; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (992,72 KB)

2.
Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov
Jan Bojović, 2023

Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (775,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh