1. Vpliv finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcihJolanda Kamnikar, 2015 Opis: Brezposelnost, s katero se soočamo v Sloveniji, je danes ena najbolj perečih težav ne le evropskih držav, temveč tudi v svetu. Za omilitev oziroma reševanje te problematike je zadolžena država. Eden od načinov reševanja teh težav je uvedba ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Problem našega raziskovanja je brezposelnost, predmet našega raziskovanja pa je vpliv ukrepov aktivne politike zaposlovanja, konkretno finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih z namenom ugotoviti, ali izvajanje teh ukrepov dejansko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti. V prvem delu smo predstavili trg dela, opredelili pojem in vrste brezposelnosti, predstavili Zavod RS za zaposlovanje, njegovo vlogo, organiziranost in temeljne dejavnosti. V nadaljevanju smo se osredinili na načine objave prostih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju ter predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bolj podrobno smo predstavili ukrepe, ki pomenijo finančne spodbude za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev. V samem raziskovalnem delu nas je zanimalo, ali se število potreb po delavcih v času objave javnih povabil, ki pomenijo finančne spodbode delodajalcem, dejansko poveča in kako velik je ta delež. Primerjali smo povečanje števila potreb po delavcih v Zasavju s povečanjem potreb po delavcih v celotni Sloveniji in ugotavljali, ali se s trajanjem gospodarske krize povečuje interes delodajalcev po zaposlitvi novih delavcev s finančnimi spodbudami. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: brezposelnost, trg dela, politika zaposlovanja, potrebe po delavcih, finančne spodbude, zaposlovanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3451; Prenosov: 133 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. |
3. |
4. Analiza športne infrastruktureAnže Matelič, 2020 Opis: Podobno kot v naravi tudi za človeško telo veljajo nekatere zakonitosti. Nekatere bi lahko opisali z naslednjimi besedami: razvoj, rast, napredek, gibanje, ravnovesje, soodvisnost ipd. Kadar se zakonitosti ne upošteva, prihaja do težav, ki se odražajo v obliki nefunkcionalnosti, mutiranja, bolezni ali celo smrti. Ravno zaradi tega je zelo pomembno upoštevanje osnovnih naravnih zakonitosti. Gibanje je temeljna osnova za človeško telo. Da bi v današnjem času omogočili vsem Slovencem vsaj minimalno predpisano raven gibanja, je treba ukrepati na področju zagotavljanja infrastrukture. Ljudem je treba omogočiti dostopnost do športnih objektov in jih k aktivnosti še bolj spodbuditi. Šele ko jim omogočimo pogoje in jih k aktivnostim spodbujamo, lahko pričakujemo izboljšanje trenutnega stanja. Z glavnima metodama raziskovanja % deskriptivno in analitično % smo najprej predstavili izbrano področje in glavne pojme tega dela. Uporabili smo metodo zbiranja podatkov, s katero je bila določena relevantna literatura, in zgodovinsko, da smo predstavili še zgodovinske okvire tematike. Zakonsko smo opredelili področje, z razlagalno metodo pa izpostavili pomembno zakonodajo. S komparativno metodo raziskovanja smo podatke, ki veljajo za Slovenijo, primerjali tudi s podatki iz tujine. Namen magistrskega dela je analizirati področje športne infrastrukture v Sloveniji ter preveriti vplive, potrebe in donosnost, ki jo dotična infrastruktura predstavlja. Delo bo uporabno predvsem za spodbudo k nadaljnjemu raziskovanju in analiziranju področja športa. Seveda je glavni namen predstaviti pomembnost in povezanost športne infrastrukture z aktivnostjo prebivalstva, predvsem za tiste, ki bi radi pripomogli ali pa imajo možnost izboljšati aktivnost prebivalcev v Sloveniji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: projektni management, športna infrastruktura, donosnost naložb, potrebe, vplivi, zakon o športu Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1363; Prenosov: 118 Celotno besedilo (3,02 MB) |
5. Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potrebPetra Ložar, 2011 Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke
potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen
sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo
metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker
so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem
za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega
socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi
primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je,
katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo
Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno
spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si
zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu
ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta
lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po
katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj
več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene
potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih
segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z
ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih
podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja
potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o
morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to
spletno socialno omrežje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1010; Prenosov: 0 |
6. Novi pristopi pri oblikovanju grajenega okolja oskrbovanih stanovanjAndrejka Kočar, 2022 Opis: Delež starejših prebivalcev v demografski strukturi prebivalstva hitro narašča, kar ima velik vpliv tudi na področje stanovanjske in prostorske politike. Vedno bolj se izpostavlja pomen dostopnega in prilagojenega bivalnega okolja potrebam starejših ljudi, ki zagotavlja starejšim stanovalcem varnost in samostojnost, kar je eden od bistvenih elementov za kakovostno življenje v starosti. V magistrskem delu smo predstavili predpise in nove pristope s področja gradnje oskrbovanih stanovanj za starejše. Novi pristopi pri gradnji stanovanj za starejše lahko pomembno vplivajo na oblikovanje grajenega okolja za starejše. Namen magistrskega dela je preučiti nove pristope (npr. koncept doma za vse življenje, dostopnost za funkcionalno ovirane, univerzalna gradnja itd.) pri gradnji za starejše ljudi kot ene izmed ranljivih skupin prebivalcev in opredeliti njihove možnosti za uporabo pri oblikovanju grajenega okolja oskrbovanih stanovanj. Na podlagi novih pristopov in primerov posameznih elementov oskrbovanih stanovanj smo presodili in analizirali posamezne določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje, ki je bil sprejet v letu 2004, kasneje pa dvakrat posodobljen, vendar s spremembami, ki niso vplivale na grajeno okolje in opremo oskrbovanih stanovanj. Glavni prispevek dela je v tem, da smo oblikovali konkretne predloge za spremembe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Spremembe, če bodo uveljavljene, bodo pripomogle k izboljšanju varnosti in kakovosti bivanja v oskrbovanih stanovanjih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: razvrednotena območja, staranje prebivalstva, bivalne potrebe starejših, dostopnost grajenega okolja, prilagodljivost, varnost, univerzalna gradnja, kakovostno bivanje, oskrbovano stanovanje, pravilnik Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 696; Prenosov: 69 Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostihMirko Cvetko, 2022 Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 613; Prenosov: 58 Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Umetniško udejstvovanje migrantov in njihovih potomcev kot uspešen model integracije v slovensko družboAndreja Potočnik, 2022 Opis: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo
prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive
skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in
vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati
različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki
označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne
zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost
namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje
priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci
prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko
kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega
izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim
udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in
doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo
preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij
ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev,
oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz
Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in
obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 685; Prenosov: 58 Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. Doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezniTeodor Kelc, 2023 Opis: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi.
V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt. Objavljeno: 02.06.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 27 Celotno besedilo (755,06 KB) |
10. Podpora partnerja v poporodnem obdobjuMaša Krkovič, 2023 Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner. Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 28 Celotno besedilo (1,00 MB) |