Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Pravica do pritožbe v upravnem postopku
Hana Piskač, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravno pravo, pravica do pritožbe, Ustava RS, ZUP, redno pravno sredstvo, upravni spor, sodno varstvo
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 3118; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (626,23 KB)

4.
Problematika ponarejanja blagovne znamke
Aida Imamović, 2016

Opis: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2814; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
6.
7.
Pravno varstvo otrok brez spremstva
Romina Lipicer, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci brez spremstva, pravno varstvo, načelo nevračanja, pravice otrok, pravne ureditve
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2873; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
9.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017

Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2572; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (377,68 KB)

10.
Med starševsko (ne)skrbjo in otrokovo pravico do zasebnosti
Anja Škabar, 2017

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko poseganja v otrokovo pravico do zasebnosti na spletnih družbenih omrežjih. Delo smo utemeljili na primeru, ki se je zgodil v Avstriji, ko so starši objavili intimne fotografije svoje hčerke na spletnem socialnem omrežju Facebook, ta pa jim nadaljnjih posegov v zasebnost ni uspela preprečiti in je bila prisiljena uporabiti sodno varstvo. V diplomskem delu nas je zanimala pravna ureditev tega področja v Sloveniji, preučevali pa smo tudi, kakšno institucionalno podporo ima otrok na voljo v takih primerih. Diplomsko delo je zasnovano v dveh delih, teoretičnem in empiričnem. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer intervjuje, v katerih je sodelovalo 6 predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij. Sklepi dela kažejo na to, da je treba v Sloveniji zakonsko urediti otrokov dostop do sodišč in pravnih sredstev, zlasti v primerih, ko se pojavijo konflikti med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Udeleženci intervjujev so poudarili, da bi pogostejša uporaba instituta kolizijskega zastopnika otrokom znatno pomagala pri reševanju konfliktov s starši, ko reševanje na predhodnih stopnjah ne bi bilo uspešno. Sklepi kažejo tudi na to, da je v Sloveniji več ustanov, ki imajo dovolj strokovno podkovanega kadra in ki bi v takem primeru lahko priskočile otroku na pomoč, na centrih za socialno delo pa bi bila lahko obravnave deležna celotna družina, na primer v obliki družinske mediacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, otroci, družbena omrežja, pravno varstvo, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2375; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (725,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh