1. Informacijska podpora državnih organov pri postopkih s tujci v Republiki SlovenijiAleš Medvešček, 2015 Opis: Največji razlogi za priseljevanje tujcev na območje Republike Slovenije so ugodne gospodarske razmere s povečanim povpraševanjem po delovni sili, vstop Slovenije v Evropsko unijo in združevanje družin z že tukaj živečimi ekonomskimi migranti. O tem, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenj rezidenta ali delavca, odločajo upravni organi na podlagi zakona in z ustrezno informacijsko podporo zbirajo, hranijo, obdelujejo in uporabljajo podatke v obliki podatkovnih baz. Največji sklop državnih podatkovnih baz za informacijsko podporo različnim državnim organom je CRP (centralni register prebivalstva).
V diplomski nalogi smo raziskali informacijsko podporo upravnih organov v Sloveniji, najpogostejše upravne postopke, uporabo vzpostavljenih zbirk podatkov v postopkih s tujci in ali imajo zagotovljeno zadostno informacijsko podporo. Analizirali smo ugotovitve upravnih in drugih organov o stanju na področju izmenjave podatkov iz uradnih evidenc ter navedli predloge za izboljšave in preprečevanje zlorab. Opisali smo najpogostejše primere zlorab tujcev v postopkih pridobivanja delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje v RS. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: IT podpora, register, evidence, centralni register prebivalstva, priseljenci Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2538; Prenosov: 133 Celotno besedilo (753,82 KB) |
2. Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državoMarko Rihtaršič, 2012 Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem,
tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve
zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za
vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še
vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec
Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih
razlogov.
Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja
diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih
in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos
pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do
priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne
raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične
rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v
odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te
rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v
Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše
Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in
Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne
spremeni.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1136; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in HercegovineAlmina Sterle, 2019 Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH),
ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje
domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci
bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija
priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični
drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z
namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev.
V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo
priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki
vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve
generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v
diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na
njihovo etnično in versko pripadnost.
S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za
nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik
trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo,
da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se
pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo.
Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo
posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH.
Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje
respondentov fokusnih skupin.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 940; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Analiza obstoječih digitalnih rešitev za pomoč priseljencem pri integraciji v Sloveniji pred in med pojavom epidemije Covid-19Miroslav Strniša, 2022 Opis: Epidemija covida-19 je v Republiki Sloveniji povzročila nove izzive v procesu integracije priseljencev. V času epidemije je bilo omejeno gibanje ljudi in posledično so bile organizacije, ki so pomagale priseljencem pri njihovi integraciji, prisiljene prekiniti osebne stike s priseljenci. Da bi lahko proces integracije nemoteno potekal, so se organizacije in priseljenci med epidemijo covida-19 skupaj usklajevali in učili novih znanj, ki so se nanašala na uporabo digitalnih rešitev. V magistrski nalogi smo se zato osredotočili na analizo obstoječih digitalnih rešitev za pomoč priseljencem pri integraciji v Sloveniji pred in med pojavom epidemije covida-19. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: priseljenci, digitalne rešitve, integracija, NVO, epidemija Covid-19, IKT-tehnologija Objavljeno: 25.10.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 88 Celotno besedilo (4,92 MB) |
5. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki SlovenijiEna Bašagić, 2022 Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 425; Prenosov: 6 Celotno besedilo (657,83 KB) |
6. |