21. Fizioterapevtska obravnava pacienta po vstavitvi endoproteze ramenskega sklepaMišo Radaković, 2021 Opis: Uvod in namen: ramenski sklep je najbolj gibljiv kroglični sklep v našem telesu. Pri hujših bolezenskih stanjih je edina rešitev vstavitev endoproteze ramena. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti uspešnost rehabilitacijskih protokolov in fizioterapije po vstavitvi endoproteze ramenskega sklepa. Metode: v sistematični pregled so bili vključeni različni tipi raziskav v obdobju med letoma 2000 in 2018. Raziskave so vsebovale primerjalne metode med rehabilitacijskimi protokoli in učinkovitost rehabilitacije v postoperativni fazi pacientov z endoprotezo ramena. Rezultati: izbira fizioterapevtskega protokola ne vpliva na končni izid rehabilitacije pri pacientih po vstavitvi endoproteze ramenskega sklepa. Fizioterapija ima pomembno vlogo v pooperativni fazi rehabilitacije. Uporabnost: dobro zastavljen rehabilitacijski protokol bistveno skrajša čas rehabilitacije. Omejitve: majhno število longitudialnih raziskav na podlagi učinkovitosti fizioterapije pri vstavitvi endoproteze ramenskega sklepa, različni tip proteze, nezmožnost nadaljevanja raziskave zaradi bolezni. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: endoproteza ramena, rehabilitacija, fizioterapija, rehabilitacijski protokoli po vstavitvi endoproteze ramena. Objavljeno: 03.03.2021; Ogledov: 2462; Prenosov: 196 Celotno besedilo (1,28 MB) |
22. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE S PREHRANSKO PODPORORenato Štraus, 2021 Opis: Prehrana spada med ključne dejavnike trenutnega in kasnejšega zdravja. Ljudje se vse bolj zavedamo pomena prehrane in načinov prehranjevanja. S pravilno prehrano podpiramo delovanje našega telesa in njegovo odpornost. Stabilno zdravstveno stanje nam zagotavljajo prav ustrezna in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost ter ravnovesje uma, čutov in zavesti. Prehransko stanje ni le pomemben zdravstveni dejavnik, temveč je povezano tudi z učinkovitostjo fizioterapevtske obravnave vsakega pacienta. Informiranje in izobraževanje s strani zdravstvenih delavcev je bistvenega pomena v času rehabilitacije. Potrebni so spodbuda za telesno dejavnost, izboljšanje prehranskih navad in skrb za pacienta. Fizioterapevt mora biti predstavnik zdravega prehranjevanja in s tem pozitivno ustrezne prehranske navade, saj le-to privede do dobre in uspešno zaključene rehabilitacije. Rezultati raziskav dokazujejo, da je ustrezna prehranska obravnava ključnega pomena v procesu zdravljenja in klinične rehabilitacije. Prehranska podpora pacientom in uporabnikom fizioterapevtskih storitev omogoča uspešno fiziološko regeneracijo telesa. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Fizioterapevtska obravnava, prehrana, rehabilitacija, telesna dejavnost Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 1517; Prenosov: 142 Celotno besedilo (842,19 KB) |
23. CELOSTNA ŠPORTNA REHABILITACIJA INVALIDOV V SVETU IN PRI NASLuka Zorko, 2021 Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo analize rezultatov pregleda literature želeli preveriti, ali šport kot del celostne rehabilitacije invalidov pomaga pri njihovi boljši funkcionalnosti in kakovosti življenja. Šport se čedalje bolj vključuje v rehabilitacijo invalidov. Invalidi so ljudje s fizičnimi, intelektualnimi, senzoričnimi, mentalnimi omejitvami ali s kombinacijo več faktorjev. Invalidnost ni razlog, da bi bil človek športno neaktiven. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti ali je šport učinkovita oblika rehabilitacije invalidnih oseb ter ali lahko športno rehabilitacijo učinkovito integriramo v celostno obravnavo invalidnih oseb. Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Strokovno literaturo smo pridobili s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, PEDro, Google Učenjak. Ugotovili smo, da je šport učinkovita oblika rehabilitacije invalidov in da pozitivno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje ter izboljša kakovost življenja invalidov. Invalidi, ki so bili športno aktivni so imeli bolj pozitivno samopodobo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Invalidi, šport invalidov, celostna rehabilitacija. Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 140 Celotno besedilo (968,32 KB) |
24. Vloga fizioterapevta pri obravnavi bolnikov z multiplo sklerozoMaša Gartnar, 2021 Opis: Uvod in namen: Fizioterapevtska obravnava ima pomembno vlogo pri obravnavi pacientov z multiplo sklerozo (MS). Glavna naloga fizioterapevta je, da jim pomaga doseči optimalno funkcijsko neodvisnost, varnost in boljšo kakovost življenja. Metode: Uporabili smo tehniko spletnega anketiranja, pri čemer smo za instrument uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 257 pacientov z MS. Rezultati: Fizioterapevtsko obravnavo redno obiskuje 30 (23 %) anketirancev z MS. V času rehabilitacije se 113 (86 %) anketirancev nauči za njih pomembnih vaj, le 47 (36 %) le-teh pa vaje v domačem okolju tudi izvaja. Največ informacij (48 %) o tem, kako z vidika vadbe izboljšati kakovost življenja z MS, so anketiranci dobili od fizioterapevta. Večina anketirancev (98 %) se strinja, da je učinkovit program vadbe v domačem okolju potreben za dolgoročne cilje. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki bi želeli izvedeti več o vlogi fizioterapevta pri obravnavi pacientov z MS. Omejitve: Nepopolno izpolnjena vprašanja so nas omejila pri obširnejši raziskavi, saj smo morali izključiti kar 125 anketnih vprašalnikov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Multipla skleroza, fizioterapija, vloga fizioterapevta, fizioterapevtski postopki, rehabilitacija Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1838; Prenosov: 280 Celotno besedilo (831,91 KB) |
25. Zaposlovanje invalidovIda Štefanič, 2015 Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na
stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so
človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v
okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje
invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice
do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu
rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače
za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o
izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med
katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija
plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod
običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji.
Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v
Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih
mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter
zadovoljstvo pri delu.
V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na
področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem
invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 837; Prenosov: 65 Celotno besedilo (516,37 KB) |
26. Zdravljenje odvisnosti od alkohola in rehabilitacija po zdravljenjuVeronika Mrak, 2017 Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem,
odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino,
prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od
alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje
populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela
zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja
alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani
vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa
podatke dobimo s heteroanamnezo.
V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola,
dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme,
diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi,
psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija
zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna
psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub
zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja,
kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s
pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih
alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z
vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših
rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za
včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in
razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik
in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1468; Prenosov: 238 Celotno besedilo (1,23 MB) |
27. Novejši pristopi v rehabilitaciji oseb po preboleli ishemični možganski kapiNika Gombač, 2021 Opis: Uvod in namen: Več kot polovica oseb, ki preživijo ishemično možgansko kap (IMK), je nesamostojnih v vsakodnevnih aktivnostih in zato potrebujejo rehabilitacijsko obravnavo. Namen diplomske naloge je proučiti novejše pristope v rehabilitaciji oseb po preboleli IMK in predstaviti njihov pomen v procesu rehabilitacije. Metode: Znanstveno in strokovno literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih zbirk Google Scholar, DiKUL, PubMed in PEDro. Rezultati: Rezultati dokazujejo, da uporaba robotike in metod neinvazivne možganske stimulacije vpliva na izboljšanje motoričnih funkcij pri osebah po IMK in podpira večjo vključitev teh pristopov v proces rehabilitacije. Uporabnost: Raziskovani pristopi so zelo učinkovita dopolnitev h klasični fizioterapevtski obravnavi oseb po IMK, kar bi lahko bilo v rehabilitaciji bolj izkoriščeno. Na ta način bi lahko še izboljšali motorično okrevanje oseb po IMK. Omejitve: Omejitev so predstavljali znanstveni viri, ki niso zajemali vključitvenih kriterijev preglednega dela. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Transkranialna magnetna stimulacija, transkranialna stimulacija z direktnim električnim tokom, transkranialna stimulacija z izmeničnim električnim tokom, robotska rehabilitacija, nevrorehabilitacija, ishemična možganska kap Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 1497; Prenosov: 146 Celotno besedilo (682,67 KB) |
28. VPLIV FIZIOTERAPIJE NA REHABILITACIJO OSEB Z MULTIPLO SKLEROZOIvana Zaklan, 2021 Opis: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Namen naše diplomske naloge je bil raziskati vpliv fizioterapije pri rehabilitaciji oseb z MS in ugotoviti, kako le-ta vpliva na telesno zmogljivost in kakovost življenja. Cilj naše diplomske nalog je bil, da opišemo potek MS in opredelimo težave, ki se pojavljajo pri osebah ob nastanku MS, kar smo opredelili in analizirali v teoretičnem delu naloge. Nato smo predstavili načine zdravljenja in rehabilitacije MS. Na koncu smo še s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti, kako fizioterapija vpliva na učinkovitost zdravljenja oseb z MS in kako z njo izboljšamo kakovost življenja bolnikov. Pri tem smo zastavili hipotezo, da fizioterapija izboljšuje telesno zmogljivost oseb z MS in njihovo kakovost življenja. Pridobljene podatke smo pridobili dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo dokazali, da fizioterapevtski postopki vplivajo na izboljšanje telesne zmogljivosti anketirancev, saj velika večina anketirancev (92 od 153) oz. 60 % meni, da jih občutno izboljšajo. Pri tem jim od fizioterapevtskih metod in tehnik najbolj koristijo: tehnike za raztezanje mišic, sledijo metode in tehnike za vzdrževanje in izboljšanje gibljivosti sklepov (npr. nagibne mize, oporna stojala, blazine in pasovi), ortotski pripomočki (opornice, bergle, hodulje), funkcionalno električno draženje in hidroterapija. Zanimalo nas je tudi, kako so anketiranci zadovoljni z rehabilitacijo v rehabilitacijskih centrih, kamor so napoteni. Velika večina anketirancev 124 (81 %) je odgovorila, da so zadovoljni in samo 10 (7 %) so nezadovoljni. Kot predlog izboljšav lahko povzamemo, da si anketiranci želijo izboljšanje kakovosti fizioterapevtskih postopkov (bolj oseben pristop do potreb posameznika, isti fizioterapevt, izmenjava različnih terapij, več nadzora pri pravilnem izvajanju vaj, z možnostjo lažje in težje različice vaje, več telovadbe, izboljšanje mišične moči in podaljšanje časa fizioterapije). Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: multipla skleroza, fizioterapija, rehabilitacija in kakovost življenja. Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 1554; Prenosov: 159 Celotno besedilo (726,99 KB) |
29. Primerjava pospešene in klasične metode rehabilitacije po totalni endoprotezi kolkaAndrej Potrata, 2021 Opis: Težave s kolki s staranjem prebivalstva naraščajo in potrebe po menjavi kolka se vsako leto povečujejo in bodo po predvidevanjih še naraščale, zato je potrebno najti način, da bomo tem potrebam zadostili. Z uvedbo pospešene rehabilitacije v ortopedijo, se je skrajšal čas bivanja v bolnišnici in pacienti so bili hitreje samostojni pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Pokazal se je pozitiven učinek predoperativne vadbe in psihične priprave pacienta na operacijo in potek rehabilitacije. Predoperativna vadba lahko tudi ortopedu da globlji vpogled v stanje pacienta in pomembne informacije za fizioterapevta. Po operativnem posegu je potrebno pacienta čim prej postaviti na noge, če to dopušča njegovo stanje. Naloga fizioterapevta je, da oceni stanje pacienta in na podlagi le-tega izdela načrt rehabilitacije. Pacient potrebuje v začetni fazi stalen nadzor nad izvedbo vaj; pozno fazo rehabilitacijo lahko izvaja samostojno. Rehabilitacija poteka približno eno leto in pacienti so v večini primerov z njo zadovoljni, čeprav so študije pokazale, da le v redkih primerih dosežejo polno gibljivost v kolku. Fizioterapevtska obravnava pacienta po TEP kolka je zelo različna po državah in ustanovah. V uporabi je veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene; vprašljiva je tudi njihova učinkovitost. Iz pregledanih raziskav lahko zaključimo, da je učinkovita predoperativna vadba in edukacija, ki pa mora biti organizirana več kot le dan pred operacijo. Takoj po operaciji se priporoča vadbo za moč in gibljivost, vadbo v bazenu in na sobnem kolesu ter učenje pravilne hoje, v pozni fazi rehabilitaciji pa funkcionalne vaje. Za učinkovitejši pristop k pacientom po TEP kolka je potrebno opraviti dodatne raziskave, ki bodo potrdile ali ovrgle dosedanja priporočila. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, artroza, totalna endoproteza, kolk Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 1188; Prenosov: 126 Celotno besedilo (1,39 MB) |
30. Uporaba transkranialne magnetne stimulacije pri rehabilitaciji bolnikov z ishemično možgansko kapjoSaša Kač, 2021 Opis: Možganska kap je glavni vzrok invalidnosti. Gre za dolgotrajno nevrološko
prizadetost pri odraslih, do katere prihaja pri do 76 % bolnikih z akutno možgansko
kapjo. Sama rehabilitacija je zelo zahteven in dolgotrajen proces, brez katere ne bi
mogli pacientu omogočiti boljšega in daljšega življenja z manjšo prizadetostjo. Kot
obetavno orodje za klinično rehabilitacijo pacientov po možganski kapi se pojavi
nova neinvazivna stimulacija možganov – transkranialna magnetna stimulacija
(TMS). Gre za varno metodo z redkimi in blagimi stranskimi učinki, ki jo lahko
kombiniramo z drugimi metodami. Ponavljajoča transkranialna magnetna
stimulacija (rTMS) je sposobna neposrednega manipuliranja kortikalne možganske
aktivnosti. V zadnjih nekaj letih jo uvrščamo, kot novo potencialno metodo za
zdravljenje motoričnih funkcij, govora, požiranja in motenj pozornosti. Rezultati
raziskav dokazujejo, da prihaja do pozitivnih učinkov z izboljšanjem motoričnih
funkcij na hemiplegični strani, afazije, disfagije in ročnih spretnostih. Ostaja še
veliko odprtih vprašanj, na katere je potrebno v prihodnjih raziskavah odgovoriti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, transkranialna magnetna
stimulacija, neinvazivna stimulacija možganov, repetitivna transkranialna
magnetna stimulacija. Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 1298; Prenosov: 85 Celotno besedilo (1,10 MB) |