Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija gorenjskih porodnišnic
Tamara Bertoncelj, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: porodnišnica, porod, babica, reorganizacija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 2186; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
3.
4.
Primerjava organiziranosti elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji in tujini
Jure Gašperšič, 2011

Opis: Ta diplomska naloga obravnava različne možnosti reorganizacije slovenskih elektrodistribucijskih podjetij, ki so se znašla v situaciji, da morajo v relativno kratkem obdobju svoje poslovanje uskladiti z direktivami EU na tem področju. Poskušali smo predstaviti in kritično oceniti usmeritve različnih formalnih in (neformalnih) interesnih skupin z več zornih kotov, ker se njihovi interesi in njihovi cilji precej razlikujejo. Pravno-formalni ”okvir” oz. zahteve Evropske unije postavljajo pomemben robni pogoj, ki vpliva na reorganizacijo internega trga z električno energijo v Sloveniji. Hkrati pa predstavlja trenutno organiziranost, kratek zgodovinski pregled organiziranosti elektrodistribucijskih podjetij od začetka do danes, organiziranje in odpiranje slovenskega trga z električno energijo, modele ločevanja in kratek pregled, kako so se tega lotili v drugih državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: reorganizacija, GJS SODO, elektrodistribucijska podjetja, energetski zakon, ločevanje
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2202; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja
Franci Žohar, 2016

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1083; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

6.
Reorganizacija slovenskih okrajnih sodišč
Nina Foršek, 2023

Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh