Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okolje
Dragica Pavšič Gerenčer, 2014

Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu, kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta. V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna. Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije
Edina Kovač Cvetko, 2020

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

4.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica
Alja Žibret Božič, 2022

Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 523; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh