61. |
62. Podpora partnerja v poporodnem obdobjuMaša Krkovič, 2023 Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,00 MB) |
63. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023 Opis: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe.
Objavljeno: 17.10.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,18 MB) |
64. |
65. Varstvo pravic narodnih in verskih manjšin v ustavni ureditvi Bosne in HercegovineAmra Hamidović, 2023 Opis: Ustavna ureditev Bosne in Hercegovine v vseh treh ustavah (Ustava Bosne in Hercegovine, Ustava Federacije Bosne in Hercegovine in Ustava Republike Srbske) priznava konstitutivnost treh narodov (Bošnjakov, Hrvatov in Srbov) kot eno od bistvenih načel, na katerih temeljijo. Vendar pa so v teh ureditvah precejšnje razlike, ki povzročajo spore pri razlagi njihovega ustavnega statusa, tako formalno kot funkcionalno. Če tem vprašanjem dodamo še ustavne nejasnosti in vrzeli, zlasti glede statusa narodnih manjšin ter pravic in svoboščin njihovih pripadnikov v zvezi z zastopanostjo na vseh ravneh upravljanja in vodenja v BiH, lahko ugotovimo precejšnjo stopnjo diskriminacije. Nekatera od teh odprtih vprašanj so bila razložena in rešena z odločbami Ustavnega sodišča BiH ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Vendar kljub prizadevanjem in dogovorom niso bila izvedena s potrebnimi spremembami in dopolnitvami ustave BiH. V tem kontekstu se to magistrska delo poglobi v zapleteno strukturo ustavnega sistema BiH, analizira ravnovesje med konstitutivni narodi in varstvom pravic narodnih in verskih manjšin, poudarja nujnost bolj celovite integracije teh načel v ustavno strukturo, kar spodbuja bolj vključujoč in pravičen pravni okvir za vse državljane BiH, kar bi prispevalo tudi k evropski integraciji BiH.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: manjšine, konstitutivni narodi, diskriminacija, BiH, ESČP, ustavne spremembe
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 14
Celotno besedilo (778,35 KB) |
66. |
