1. Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapijeIrena Stubelj, 2020 Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z
integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi
tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal
klientove možnosti za uspešnost terapije.
V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno
zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski
terapevti uporabljajo.
Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in
terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega
družinskega terapevta.
Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo
vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike,
to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah.
Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja
naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in
empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in
relacijske terapije.
Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in
družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo
pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost
usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v
raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje
delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje
kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (610,72 KB) |
2. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klientaLidija Koritnik, 2022 Opis: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drogAleksandra Vasiljević, 2022 Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,65 MB) |
