Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Stranski udeleženec v upravnem postopku
Tjaša Šircelj, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopki, stranke, stranski udeleženci, javna uprava, upravni organi, zakonodaja
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3679; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (931,25 KB)

3.
4.
Spremembe vedenjskih vzorcev interesnih skupin v podjetniški krizi
Amanda Bračko, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: udeleženci podjetja, krizni management, komuniciranje, interesi, podjetniška kriza
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 962; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (617,82 KB)

5.
Dejavniki motivacije za izobraževanje in usposabljanje v večji javni organizaciji na področju zdravstva
Nina Božnar, 2017

Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij. Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem napredku. Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje. V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave. Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja, formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 830; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije
Edina Kovač Cvetko, 2020

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

7.
Faktoring kot vir financiranja malih podjetij
Dejan Kolman, 2021

Opis: Faktoring je manj uporabljana oblika financiranja malih in srednjih podjetij, čeprav ima ponudba te storitve razmeroma dolgo tradicijo. Z njim se ukvarjajo predvsem poslovne banke. Na trgu je več drugih ponudnikov, ki faktoring opravljajo kot svojo glavno ali dodatno dejavnost. V prvem delu predstavim faktoring glede na namen in oblike pojavljanja. V nadaljevanju preverim stanje v Sloveniji in predstavim globalne trende razvoja s poudarkom na EU. V zadnjem delu analiziramo značilno faktorinško pogodbo, v kateri so opredeljene obveznosti in tveganja poslovnega odnosa v faktoringu, v katerem se manjša podjetja kot odstopniki terjatev pogosto znajdejo v podrejenem položaju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: : faktoring, udeleženci faktoringa, forfetiranje, enostavni in popolni faktoring, regresna pravica, odkriti in tihi faktoring, mednarodni faktoring, faktorinško združenje, pogodba
Objavljeno: 09.09.2021; Ogledov: 939; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (599,22 KB)

8.
Izvedba agrarnih operacij na komasacijskem območju Drnovo
Ana Šimenc, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: agrarne operacije, komasacija, komasacijski udeleženci, zakonodaja, program razvoja podeželja
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 79
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh