Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Omejitve človekovih pravic v policijskem postopku ugotavljanja identitete
Damijan Kolarič

Opis: V magistrskem delu sem predstavil omejitve človekovih pravic in spoštovanje le teh v policijskih postopkih. Natančneje sem jih predstavil v policijskem postopku ugotavljanja identitete, ki predstavlja prvi stik s policistom. V uvodu magistrskega dela sem predstavil človekove pravice v policijskih postopkih. Tu sem predstavil etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih. Osrednji del magistrskega dela sem namenil ugotavljanju identitete in identifikacijskem postopku. Predstavil sam postopek ugotavljanja identitete po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in omejitve človekovih pravic v tem postopku. Prav tako sem predstavil analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-152/03-13, o oceni ustavnosti prvega odstavka 35. člena Zakona o policije, ki je policistom dajal podlago za ugotavljanja identitete, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-312/11-21, o oceni ustavnosti prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena Zakona o policiji, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-271/08-19, o oceni ustavnosti tretjega in četrtega člena 56. člena Zakona o policiji in analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-272/98-26 o oceni ustavnosti prvega in drugega odstavka 49. člena Zakona o policiji. V zaključnem delu magistrskega dela sem na podlagi tuje literature in zakonodaje predstavil analize ugotavljanja identitete v Nemčiji, v Franciji, v Avstriji, v Belgiji, v Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike in na Hrvaškem ter verifikacijo hipotez, ki sem jih postavil v uvodu magistrskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice in temeljne svoboščine, varuh človekovih pravic, policijska pooblastila, ugotavljanje identitete, policijski postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3951; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicah
Metka Peklaj, 2016

Opis: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4335; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Vloga varuha človekovih pravic v slovenskih zaporih
Nika Rebec, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varuh človekovih pravic, izvrševanje zaporne kazni, zaprte osebe
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 3110; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (924,05 KB)

4.
Učinkovitost dela varuha človekovih pravic
Maša Miklavčič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, varuh človekovih pravic, pristojnosti, kršitev, omejevanje
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 3035; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Otroci kot storilci kaznivih dejanj
Borut Vozelj, 2017

Opis: V magistrski nalogi sem se osredotočil na obravnavo otrok storilcev kaznivih dejanj, ki je za vse vpletene strokovne službe izredno zahtevna. Predstavil sem delo različnih strokovnih služb (policija, centri za socialno delo, šole, varuh človekovih pravic) in drugih, ki se pri svojem delu kakorkoli srečujejo s to vrstno problematiko (različne nevladne organizacije). Namen raziskave je bilo ugotoviti ali država omogoča strokovnih službam, da lahko svoje delo opravljajo dobro (z sprejeto zakonodajo, različna usposabljanja) in na kakšen način je poskrbljeno za otroke, ki se znajdejo v taki situaciji. Pri svojem delu sem opravil primerjavo z sosednjo državo - Hrvaško. V teoretičnem delu so opisani splošni pojmi in mednarodni dokumenti, ki urejajo status otroka. Opisana je krovna zakonodaja na področju obravnave otrok kot storilcev kaznivih dejanj. Prav tako je v nadaljevanju opisana primerjava med zakonodajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Podrobneje je opravljena analiza različnih organizacij, ki imajo stik z otrokom in mu nudijo ustrezno pomoč. V empiričnem delu je opisano stanje kriminalitete na območju Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Prišel sem do zaključka, da je kriminaliteta na splošno v upadu in, da je strokovna usposobljenost vpletenih oseb na dobrem nivoju. V veljavi so zakoni, ki omogočajo dobro delo z otroki, ki storijo kaznivo dejanje in jim nudijo dobre rešitve in ustrezno pomoč. Kot pomanjkljivost lahko izpostavim različno delovanje centrov za socialno delo, saj jim manjka centralno-enotno usmerjenje. Moje ugotovitve lahko s pridom uporabijo vse strokovne službe, ki so bile zajete v raziskavi magistrske naloge.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci, policija, kriminaliteta, obravnave otrok, storilci kaznivih dejanj, center za socialno delo, varuh človekovih pravic, Slovenija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3760; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
7.
8.
9.
Evropski varuh človekovih pravic (evropski ombudsman)
Špela Elizabeta Korbič Elmgren, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Človekove pravice, Varuh človekovih pravic, poročila, sodna praksa
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2726; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (302,65 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh