1. |
2. Model diferenciranih cen storitev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkovTine Jan, 2019 Opis: Podjetje X za celotno oskrbovano območje uporablja enotno ceno za storitve GJS zbiranja komunalnih odpadkov. Iz zakonskih izhodišč smo ugotovili, da je diferenciacija cen med posameznimi občinami možna.
Z analizo dejanskih stroškov storitev GJS zbiranja komunalnih odpadkov in primerjalno analizo v oskrbovanem območju podjetja X smo opredelili ključne dejavnike, ki smo jih uporabili pri izdelavi modela za izračun diferencirane cene storitev GJS zbiranja komunalnih odpadkov. Model je uporaben tudi pri prepoznavanju potenciala za izboljšanje procesa zbiranja komunalnih odpadkov.
Ker pred izvajanjem dejavnosti na novih potencialnih območjih podrobnejši podatki niso znani, smo nastavili tudi enostaven model za izvajanje tržnih storitev zbiranja komunalnih odpadkov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Model izračuna cene, diferencirana cena, gospodarska javna služba, zbiranje odpadkov, komunalni odpadki. Objavljeno: 30.11.2019; Ogledov: 2950; Prenosov: 190 Celotno besedilo (3,51 MB) |
3. |
4. Sistemi za sonaravno zadrževanje vode v SlovenijiSimona Šinkovec, 2014 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kmetijstvo, ruralna območja, upravljanje z vodami, vodni viri, zbiranje deževnice, vodna bilanca, globalno segrevanje, ekstremi poplav in suš, sonaravno zadrževanje vode Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 2144; Prenosov: 75 Celotno besedilo (2,54 MB) |
5. |
6. Poligrafska metoda kot poseben način zbiranja podatkovJanja Vodopivec, 2015 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poligraf, poligrafska preiskava, poligrafska metoda, poligrafski test, verodostojnost, poligrafski preiskovalec, policist, policijska pooblastila, zbiranje obvestil Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1611; Prenosov: 73 Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. Varnost motoristov v cestnem prometu – dileme pri ogledu kraja prometne nesrečeAndraž Murkovič, 2021 Opis: Magistrska naloga obravnava področje prometne varnosti motoristov in sicer ogled kraja prometne nesreče z udeležbo motorista. Pri ogledu kraja prometne nesreče policisti izpolnijo zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče in vanj zabeležijo zahtevane podatke. Zabeleženi podatki so namenjeni predvsem izpolnitvi zahtev obdolžilnega predloga na podlagi Zakona o prekrških, drugi pomembni podatki o samem vzroku prometne nesreče pa se ne beležijo. Ta problem je še toliko bolj prisoten pri motoristih, ki so precej bolj ranljivi kot ostali motorizirani udeleženci v cestnem prometu. Z izdelavo naloge smo želeli podrobneje raziskati področje zbiranja podatkov o prometnih nesrečah motoristov ter ugotoviti, kateri so tisti podatki, s katerimi bi pridobili pomembne odgovore pri samem razumevanju nastanka prometne nesreče. Ugotoviti želimo, ali je sedanji zapisnik ustrezen za razumevanje problematike prometne varnosti motoristov ter katere konkretne podatke morajo policisti beležiti na kraju prometne nesreče motorista. V nalogi je uporabljenih več različnih raziskovalnih metod. Uporabljena je deskriptivna metoda, primerjalna metoda, metoda anketiranja ter metoda polstrukturiranega intervjuja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Na podlagi mednarodne primerjave in mnenj strokovnjakov s področja prometne varnosti smo ugotovili, da bi z dodatnim obrazcem pri obravnavi prometnih nesreč motoristov bistveno izboljšali obravnavanje tovrstnih dogodkov v prometu, saj bi pridobili več pomembnih informacij, ki so botrovale nastanku prometne nesreče. Prav tako bi postali ena izmed bolj naprednih evropskih držav pri zbiranju podatkov. Obrazec bi služil tudi kot vodilo policistom pri odkrivanju dejanskega vzroka prometne nesreče motorista in vodilo policiji, kako oblikovati zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče v bodoče. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, prometna varnost motoristov, obrazec za obravnavo prometnih nesreč motoristov, policija, zbiranje podatkov Objavljeno: 03.03.2022; Ogledov: 1199; Prenosov: 134 Celotno besedilo (1,61 MB) |
8. |
9. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19Boris Obolnar, 2023 Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 554; Prenosov: 78 Celotno besedilo (1,93 MB) |