Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 905
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike
Klara Krnc Ambrožič, 2023

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike smo obravnavali sistem dohodnine in sistema družinskih ter socialnih transferjev v Republiki Sloveniji. Namen dela je ugotoviti vpliv posrednih in neposrednih transferjev na razpoložljivi dohodek družine. Raziskovalno delo smo razdelili na teoretični in analitični del, pri čemer smo v teoretičnem delu podali glavne značilnosti obravnavanih sistemov. V analitičnem delu smo analizirali vpliv tako posrednih kot tudi neposrednih transferjev na družinski proračun, za kar smo uporabili matematično metodo. Pri pisanju dela smo nadalje uporabili opisno, normativno in razlagalno metodo. Uporabljene so bile tudi metoda komplikacije, analize in sinteze. Raziskali smo, kakšne pravice iz naslova tako neposrednih kot tudi posrednih transferjev lahko uveljavljajo družine v Republiki Sloveniji, kakšni so pogoji do upravičenosti le-teh, ter kaj upravičenec prejme s posamezno pravico. Odgovorili smo na zastavljeni raziskovalni vprašanji in izračunali višino vseh transferjev, ki jih prejme posamezna družina. Ugotovili smo, da transferji tako posredni kot tudi neposredni vplivajo na dvig razpoložljivih dohodkov v družinah. Nadalje smo ugotovili, da je v RS dobro poskrbljeno za socialno ogrožene družine. Ugotovili smo, da bo dvig splošne davčne olajšave vplival na višino družinskega proračuna v družinah, kjer razpolagajo z lastnimi dohodki, vendar neenakomerno glede na višino dohodkov in bo v nekaterih družinah pomenil celo znižanje njihovega družinskega proračuna. Magistrsko delo ponuja odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo družine ob uveljavljanju pravic do transferjev iz javnih sredstev. Rezultate raziskovanja bi lahko uporabili tudi za dodatno ozaveščanje družbe, saj mnogo upravičencev ne pozna vseh pravic, ki jim jih sistem transferjev omogoča. Rezultati raziskovanja bodo v pomoč pri razjasniti morebitnih pomislekov in dilem grede ustreznosti posrednih in neposrednih transferjev, ki jih država nameni družinam. Nadalje bi bila raziskava lahko v pomoč tudi pri razmisleku o konceptu socialne države.
Ključne besede: družinski proračun, posredni transferji, neposredni transferji, davčna politika, družinska politika, socialna politika
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 408; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

42.
Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti
Boštjan Kragelj, 2023

Opis: Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti predstavlja enega večjih in hkrati enega bolj spregledanih državnih upravnih sistemov. Zaznavamo njeno pojavnost, vendar jo velikokrat »spregledamo«, saj je ne želimo razumeti kot sistematično urejen upravni aparat, pač pa le kot družbeno normo organiziranosti prometne varnosti. Pričakovana ravnanja smo tako ponotranjili, da so postala del nas. Prometna signalizacija je v osnovi razumljiva. Uporabniku daje vtis, da se ne spreminja in je vedno enaka. Kljub temu predstavlja živo materijo, ki se spreminja in nadgrajuje. Ker prometna signalizacija sama zase nima nikakršnega smisla, smo jo v magistrskem delu umestili v kontekst cestne infrastrukture in avtomobilskega prometa. V magistrskem delu smo odgovarjali na dve raziskovalni vprašanji. Zanimalo nas je, kako se je prometna signalizacija razvijala skozi čas in na kakšen način je v posameznem zgodovinskem obdobju nagovarja uporabnika. Za odgovor na prvo vprašanje smo raziskali razvoj prometne signalizacije od njenih (pra)zgodovinskih začetkov do danes. Raziskavo smo aktivneje usmerili v obdobje zadnjih 120 let, saj se je normativno urejanje prometne signalizacije resneje začelo šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Za odgovor na drugo raziskovalno vprašanje, tj. o načinu nagovarjanja prometne signalizacije, smo izvedli terensko raziskavo. Opravili smo video snemanje treh cestnih odsekov v skupni dolžini približno 400 kilometrov. S statistično analizo video posnetkov, z analizo slovenske banke cestnih podatkov ter z analizo zgodovinskega razvoja v smislu oblikovnih, barvnih in drugih dizajnerskih rešitev je raziskava podala večplastne odgovore. Pokazala se je soodvisnost tridimenzionalnega razvoja prometne signalizacije, cestne infrastrukture in avtomobilske industrije. Interpretacija odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji kaže na nujnost razlogov za nastanek in organiziranje prometne signalizacije ter je hkrati pokazatelj živosti raziskovanega področja. Magistrsko delo je izvirno, saj literature, ki bi raziskovala zgodovinski razvoj in odnos do uporabnika, ni. Rezultati magistrskega dela so uporabni za vse, ki jih zanima razumevanje prometne signalizacije skozi njeno pojavnost. Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti mora uporabniku služiti kot jasen in učinkovit instrument, zato je nujno, da je njena sporočilnost razumljena kot univerzalen jezik.
Ključne besede: prometna signalizacija, prometni znak, vertikalna prometna signalizacija, horizontalna prometna signalizacija, upravljanje prometne varnosti, zgodovina prometne signalizacije
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (12,75 MB)

43.
Izvajanje policijskih nalog na javnih shodih in protestih
Elidijan Hodžić, 2023

Opis: Obravnavano magistrsko delu preučuje izvajanje policijskih nalog na javnih shodih in protestih. V današnjem času se tako civilna družba kot posameznik vse bolj zavedajo svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Del teh je tudi Ustavna pravica do javnega zbiranja in izražanja. Ob morebitnih poskusih javnih oblasti ali policije, da bi kakor koli posegla v pravico uresničevanja teh, se takoj pojavijo družbene dileme in vprašanja, kaj policija na javnih shodih in protestih sme ali mora početi ter katerih ravnanj se mora vzdržati. Pogosto se v delu laične javnosti pojavijo občutki, da je namen policije zgolj ovirati navedene pravice udeležencev. Opisano še posebej pride do izraza v primerih nastanka družbenih nemirov, nasilnih ali kaznivih dejanj ter drugih okoliščin, ki lahko dajejo videz, da je policija nezakonito ali nestrokovno posegla v pravice ljudi. Zaradi tega je bil s pomočjo kombinacij opisne, razlagalne, zgodovinske in normativne metode namen opravljene raziskave predstaviti naloge policije ter za to potrebne policijske resurse. Hkrati je bil namen predstaviti pojavne oblike množic, vpliv psihologije in drugih dejavnikov, ki v tovrstnih okoliščinah lahko vplivajo na njo. Pri tem smo s pomočjo lastnih izkušenj, analize strokovnih gradiv, zakonodaje, sodne prakse ter primerjave s tujo ureditvijo opisali temeljna načela in pooblastila policije. V okviru opravljene raziskave smo ugotovili, da ima naša država s pomočjo policije pozitivno dolžnost omogočati ter uresničevati pravico do javnih shodov in protestov. Hkrati se mora izogibati kakršnih koli ravnanj, ki bi jim to pravico lahko omejevala. Ugotovili smo, da ima slovenska policija za izvedbo predvidenih nalog zadostna in normativno primerno urejena policijska pooblastila. Učinkovitost njenega delovanja bi v skrajnih primerih lahko omejevale zgolj kontinuirane, dlje časa trajajoče nasilne aktivnosti udeležencev. Takrat bi slovenska policija lahko imela težave pri ustreznem zagotavljanju zadostnih kadrovskih in drugih tehničnih resursov. Ugotovitve opravljene raziskave so izvirno uporabne zainteresirani laični ali strokovni javnosti predvsem s pravno-strokovnega vidika. Vsebina magistrskega dela namreč ne vključuje raziskave morebitnih političnih vplivov oziroma dejavnikov, ki bi ob javnih shodih ali protestih lahko vplivali na policijo ali druge udeležence.
Ključne besede: javnih shod, protest, naloge policije, množice, človekove pravice
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 606; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

44.
Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela
Ana Delišimunović, 2023

Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

45.
Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijo
Bojana Benkovič, 2023

Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

46.
Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini Ptuj
Suzana Herak, 2023

Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene.
Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

47.
Vloga Republike Srbije pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in s tem povezana varnostna tveganja zaradi vpliva Ruske federacije
Benjamin Ciriković, 2023

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vlogo Republike Srbije pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in varnostna tveganja, ki jih predstavlja vpliv Ruske federacije v regiji ter v posameznih državah Zahodnega Balkana. V magistrsko delo smo vključili tudi vpliv Srbske pravoslavne cerkve na državno politiko in uporabo ruskih specialnih služb za doseganje političnih ciljev. Magistrsko delo smo tako utemeljili na podlagi metod pisanja in raziskovanja. Uporabili smo opisno, razlagalno in normativno metodo pisanja. V sklepu smo podali ugotovitve, ki so nastale kot odgovor na osrednje raziskovalno vprašanje. Namen in cilj magistrskega dela je bil predstaviti vpliv Ruske federacije na Republiko Srbijo, kar posledično vpliva na širitev Evropske unije v regiji Zahodnega Balkana. V magistrskem delu smo ugotovili, da se vpliv Ruske federacije izraža predvsem skozi politiko, kulturo, zgodovinske vezi in vero. Ekonomski vpliv Ruske federacije v regiji je tako v primerjavi z Evropsko unijo zanemarljiv. Magistrsko delo obravnava aktualno politično dogajanje v regiji Zahodnega Balkana, uporabnost magistrskega dela je lahko v pomoč osebam, ki so zaposlene v diplomaciji, študentom in drugim, ki jih zanima tematika Zahodnega Balkana. Magistrsko delo je nastalo z namenom lažjega razumevanja tematike in odnosov med državami Zahodnega Balkana.
Ključne besede: širitev EU, Evropska unija, Zahodni Balkan, Republika Srbija, Ruska federacija
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (889,46 KB)

48.
Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19
Tanja Zakrajšek, 2022

Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 591; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (840,27 KB)

49.
Razvoj digitalizacije na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja
Petra Petrovčič, 2022

Opis: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je edina slovenska institucija, ustanovljena 1999, od 2002 pa polno akreditirana za izvajanje ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike, kar pomeni, da je pooblaščena za izvajanje postopkov dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, živilskopredelovalne industrije in razvoja podeželja. Vsako leto se izplača okoli 300 milijonov evrov evropskih in slovenskih sredstev, od ustanovitve pa do danes pa je bilo izplačanih že cca 5 milijard nepovratnih sredstev. Ker gre letno za obravnavo velikega števila vlog, ki morajo biti pravočasno in zakonito obravnavane, smo preverili, kako je agencija izvedla digitalizacijo procesov od ustanovitve do danes. Ravno v času priprave magistrske naloge potekajo priprave na novo programsko obdobje 2023–2027 in je to čas za analizo procesov v preteklosti, kje so bile pomanjkljivosti in kje prednosti, ki jih velja obdržati v prihodnje oz. pripraviti in se osredotočiti na pomanjkljivosti. Rezultati analize so pokazali, da se na obravnavani instituciji veliko vlaga v razvoj in napredek in se vedno znova išče rešitve za posodobitve, poenostavitve in pospešitve procesov. Seveda so na nekaterih segmentih pomanjkljivosti, katerih odprava pa se pričakuje prav v novem programskem obdobju in selitev vseh procesov na državni računalniški oblak, kjer se bo povezljivost in pridobivanje podatkov ter kontrola na površine izvajala tudi s pomočjo satelitskih sistemov, kar dokazuje, da bo agencija naredila še dodaten korak naprej v vseh fazah digitalizacije procesov in bo s tem še en korak bliže uporabnikom.
Ključne besede: agencija, digitalizacija, kmetijstvo, razvoj, brezpapirno poslovanje
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

50.
Kazalniki kakovosti v zdravstvu v povezavi s Sklepom o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev
Andreja Perko, 2022

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 692; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (750,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh