101. Kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in njihovo sprejemanje stanjaAna Mojca Krajnc, 2023 Abstract: Diplomska naloga se poglablja v kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in v njihovo sprejemanje stanja bolezni. V teoretičnem delu podajamo definicijo Parkinsonove bolezni in pojasnimo faze razvoja bolezni po Braaku. Raziskali smo, kako specialisti postavijo diagnozo in kako jo bolniki sprejemajo. V dodatnih poglavjih smo pozornost posvetili predsimptomatskim značilnostim, motoričnim in nemotoričnim simptomom, ki jih s seboj prinaša Parkinsonova bolezen, ter zdravljenju začetnih in napredovalnih faz bolezni. Bolj poglobljeno smo se posvetili definiciji kvalitete življenja ter v podpoglavju pozornost posvetili kvaliteti življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo. Za konec smo predstavili vprašalnik PDQ-39 in v podpoglavjih opisali vsako posamezno dimenzijo vprašalnika posebej.
S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo prišli do ugotovitev, ki dajejo odgovore na raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 5 oseb, ki so diagnosticirane s Parkinsonovo boleznijo. Zbrani odgovori iz intervjujev kažejo na spremenjeno oz. zmanjšano kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo na področju komunikacije oz. pri sporazumevanju, pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti ter na področju koncentracije in spomina. Bolezen znižuje kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo tudi zaradi spremenjenega telesnega stanja, kar vpliva tudi na nižjo kakovost počutja v družbi drugih ljudi ter pri vsakdanjih izzivih, ki jih osebe doživljajo kot posledico bolezni. Bolezen so intervjuvanci na začetku zanikali in jo težje sprejemali, s časom so se ji začeli prilagajati in blažiti njene simptome. Pri sprejemanju in spoprijemanju jim je v veliko pomoč družina, ki so jo navedli za najpomembnejšega podpornika.
Keywords: Parkinsonova bolezen, osebe s Parkinsonovo boleznijo, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo, sprejemanje Parkinsonove bolezni
Published: 30.08.2023; Views: 463; Downloads: 24
 Fulltext (790,44 KB) |
102. Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojkPolona Završnik, 2023 Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev.
Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Keywords: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Published: 30.08.2023; Views: 393; Downloads: 22
Fulltext (1,90 MB) |
103. Trajnostni razvoj turizma doline SočeAnja Skočir, 2023 Abstract: Trajnostni turizem ali sonaravni, zeleni turizem, kot tudi poimenujemo smer razvoja turizma, je oblika turizma, na kateri danes temelji strategija razvoja svetovnega in slovenskega turizma. V magistrski nalogi smo preučevali razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Dolina Soče. Destinacija Dolina Soče leži na območjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi občina Kanal ob Soči. Slovenska turistična organizacija Dolino Soče uvršča med vodilne destinacije slovenskega turizma in kot eno najbolj prepoznavnih destinacij z outdoor ponudbo v državi.
V raziskavi nas je zanimalo, kako destinacija razvija svoj turizem in kako uspešno v razvoju sledi trajnosti, ki je prepoznana kot najustreznejša oblika razvoja turizma. Teoretični del zajema predstavitev pojma trajnostnega razvoja turizma, destinacije Doline Soče ter konkurenčnosti v turizmu. V empiričnem delu pa smo izvedli kombiniran raziskovalni pristop, ki zajema kvantitativno raziskavo med lokalnim prebivalstvom Soške doline, obiskovalci destinacije ter turističnim gospodarstvom. S kvalitativno raziskavo smo opravili intervjuje med najpomembnejšimi upravljavci turističnega razvoja na destinaciji. Izvedeni so bili štirje intervjuji.
Ugotovitve kažejo, da je trajnostni turizem prepoznan kot edina možna oblika razvoja na destinaciji, da Dolina Soče v smeri trajnostnega razvoja postopa premišljeno in organizirano, da pa je destinacija v trajnostnem razvoju še na začetku. V letu 2019 je pristopila k nacionalni shemi – Zeleni shemi razvoja turizma, ki je nacionalni program in certifikacijska shema trajnostnega razvoja turizma, za katero je Slovenska turistična organizacija prejela številne mednarodne nagrade. Ob pristopu k shemi in z oblikovanjem nove Strategije razvoja in trženja turizma Doline Soče 2025+ v letu 2020 je destinacija še bolj premišljeno in strukturirano začrtala trajnostno pot naprej. Trajnostne usmeritve se zavedajo tako načrtovalci kot obiskovalci, ponudniki ter lokalno prebivalstvo, treba pa bo načrtovano slediti zastavljenim ciljem in delovati v smeri trajnostnega razvoja, ki je v dobro vsem deležnikom na destinaciji.
Keywords: trajnostni razvoj, destinacija Dolina Soče, trajnostni turizem, lokalno prebivalstvo, turistični deležniki
Published: 25.08.2023; Views: 418; Downloads: 27
Fulltext (2,48 MB) |
104. Vpliv družbenih omrežij na delo spletnih novinarjevMitja Lisjak, 2023 Abstract: Živimo v svetu, kjer smo ves čas obdani z medijskimi vsebinami, bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek različnih novičarskih portalov. Tehnološki razvoj je spremenil naše navade, prek pametnih telefonov lahko kadar koli in kjer koli preverjamo utrip sveta. Kaj se dogaja v svetu zabave, športa, politike, kulture, vse je na dosegu roke. Omenjeni razvoj je spremenil tudi način novinarskega dela, zlasti dela spletnih novinarjev, kjer je čim hitrejša objava vesti oziroma novice vedno prioriteta. To pa za novinarja predstavlja kopico pasti, ki se jim mora za kredibilnost svojega izdelka v najširšem loku izogniti. Iz tega vidika nas torej zanima, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na spletne novinarje pri svojem delu. V ta namen smo v teoretičnem delu te magistrske naloge najprej podrobno predstavili nastanek interneta ter svetovnega spleta, pojma splet 2.0 in splet 3.0, ter opredelili spletno in državljansko novinarstvo. Ob tem smo se dotaknili vloge družbenih omrežij pri pregledovanju novic, kjer smo uporabili kvantitativne raziskave za Slovenijo, in poseben poudarek namenili družbenim omrežjem kot orodje pri novinarskem delu. V empiričnem delu smo opravili šest intervjujev, iz katerih smo želeli izluščiti prednosti in slabosti družbenih omrežij za novinarsko delo. Zanimalo nas je, kako spletni novinarji dojemajo lažne novice, ki se lahko zelo hitro razširijo po družbenih omrežjih, in odnos kvalificiranih novinarjev do državljanjskega novinarstva. Za konec smo spregovorili o integriteti in prihodnosti novinarstva v dobi družbenih omrežij. Z empirično metodo smo ugotovili, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na delo spletnih novinarjev, a le s predpodstavko, da novinarji (pre)poznajo vse pasti, ki jih ta omrežja predstavljajo.
Keywords: spletno novinarstvo, družbena omrežja, državljansko novinarstvo, internet, svetovni splet, splet 2.0, splet 3.0
Published: 10.08.2023; Views: 330; Downloads: 23
Fulltext (1,30 MB) |
105. Pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov potujoče knjižnice v PosočjuTjaša Lipušček Skubin, 2023 Abstract: Bralna kultura je danes postavljena v težke čase, saj je v senci hitre digitalizacije zapostavljena. Zaradi rasti tehnologije in različnih dostopov do knjig (knjige so dostopne v e-oblikah) imajo knjižnice težko nalogo, kako privabiti in obdržati bralce. V nalogi preučujemo pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov Potujoče knjižnice v Posočju. Za tako temo smo se odločili predvsem zato, ker se nam bralna kultura zdi aktualna tema in ker na to temo na tem območju ni veliko zapisanega. Teorijo v magistrski nalogi, kjer smo obravnavali splošne pojme, smo podkrepili s strukturiranimi intervjuji. Prišli smo do rezultatov, ki smo jih tudi pričakovali, in sicer so intervjuvanci, ki so sodelovali pri intervjujih, v glavnem zadovoljni s potujočo knjižnico. Njihova pričakovanja so večinoma izpolnjena. V nalogi dobimo kar nekaj predlogov, kako bi lahko nekatere zadeve na potujoči knjižnici izboljšali, in sicer se večina intervjuvancev strinja, da je potrebno gradivo na potujoči knjižnici postaviti bolj pregledno, potrebna je boljša osvetlitev prostora, več sodobnejše literature, več časa za postanek, kjer je obisk večji. Zanimiva ugotovitev, ki so nam jo dali intervjuji, je, da so vsi zadovoljni z osebjem na potujoči knjižnici, kar pove, da zaposleni izpolnjujejo pričakovanja uporabnikov, in to je velika prednost potujoče knjižnice. Ker prihaja kmalu nov bibliobus, bodo tako dobljeni rezultati lahko pomagali pri urejanju in izboljšavah na potujoči knjižnici.
Keywords: pričakovanja, zadovoljstvo, potujoča knjižnica, Posočje, uporabniki.
Published: 10.08.2023; Views: 419; Downloads: 23
Fulltext (1,60 MB) |
106. Protesti kot oblika politične participacijeSemira Mekanović, 2023 Abstract: V diplomskem delu proučujemo koncept politične participacije ter analiziramo njene različne oblike. Po mnenju van Detha (2021) so glavne značilnosti politične participacije jasne in nesporne. Politična participacija je razumljena kot dejavnost (ali dejanje), denimo preprosto gledanje televizije ali zanimanje za politiko, ki pa še ne pomeni udeležbe. Politična udeležba je prostovoljna in ni ukazana s strani vladajočih. Nadalje van Deth (2021) razlaga, da se sodelovanje nanaša na dejavnosti ljudi, ki so v vlogi neprofesionalcev oziroma amaterjev. Politična udeležba torej zadeva vlado, politiko ali državo in ni omejena na določene faze (kot so parlamentarni postopki odločanja ali izvrševanje zakonov), na določene ravni ali področja (kot so državne volitve ali stiki s strankarskimi funkcionarji). Torej vsaka prostovoljna, nepoklicna dejavnost, ki zadeva vlado, politiko ali državo, je vzorec politične participacije.
Protesti so nekonvencionalna oblika politične participacije in smo jih v diplomskem delu podrobneje analizirali kot študijo primera, pri čemer smo se osredotočili na proteste v Republiki Sloveniji, ki so se začeli spomladi leta 2020, po padcu vlade Marjana Šarca, in še pred uradnim formiranjem tretje vlade Janeza Janše. V času omejevalnih ukrepov proti širjenju covida-19 so ljudje začeli najprej protestirati doma (na balkonih in oknih), kasneje pa so protestniki začeli izvajati shode na kolesih, ki so tradicionalno potekali vsak teden ob petkih.
V empiričnem delu smo ugotovili pomanjkanje dialoga in sodelovanja pri reševanju zdravstvene krize na vseh ravneh. Ugotovljeno je bilo, da sodobni protesti sicer niso platforma za spreminjanje sveta, a Krastev (2014) trdi, da politični reformizem priznava, da je svet nepopoln, hkrati pa verjame, da ga je mogoče izboljšati.
Keywords: politična participacija, nekonvencionalna politična participacija, protesti, vlada Janeza Janše, covid-19, PCT omejitve.
Published: 04.08.2023; Views: 325; Downloads: 21
Fulltext (585,63 KB) |
107. Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSUIztok Lisjak, 2023 Abstract: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno.
Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje.
Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale.
Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Keywords: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Published: 15.07.2023; Views: 428; Downloads: 29
Fulltext (950,92 KB) |
108. Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijoSilva Knez, 2023 Abstract: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije.
V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Keywords: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Published: 07.07.2023; Views: 379; Downloads: 31
Fulltext (1,69 MB) |
109. Doživljanje starševske izgorelostiValerija Kepnik, 2023 Abstract: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja.
Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev.
Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e.
Keywords: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem
Published: 07.07.2023; Views: 374; Downloads: 32
Fulltext (1,26 MB) |
110. Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresaAna Dežman, 2023 Abstract: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa.
V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije.
V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Keywords: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Published: 07.07.2023; Views: 364; Downloads: 41
Fulltext (1,98 MB) |
