Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V magistrski nalogi se osredotočamo na menedžment v kulturnih organizacijah, s posebnim poudarkom na javnem zavodu Kulturni dom Krško. V prvem delu naloge predstavljamo teoretično-pojmovna izhodišča, ki zadevajo raziskovalno področje kulture, menedžmenta in organizacij. Izhajamo iz predpostavke, da je za delovanje kulturnih organizacij, ki delujejo znotraj neprofitnega sektorja, nujno poznavanje in uporaba kulturnega in projektnega menedžmenta. V empiričnem delu preučujemo delovanje Kulturnega doma Krško, kot javnega zavoda, ki mora imeti jasno opredeljeno vizijo in dobro strategijo, s katero oblikuje politiko organizacije ter uspešno opravlja svoje poslanstvo. Izdatki za kulturo se radikalno zmanjšujejo na vseh ravneh, zato je v ekonomsko nestabilnih časih ogroženo financiranje vseh javnih zavodov, predvsem tistih, ki delujejo na področju kulture, zato je za uspešno opravljanje poslanstva pomembna trženjska usmerjenost. Zavodi so primorani pridobivati lastna sredstva za delovanje s profitnim marketingom. Pomemben del menedžmenta v kulturnih ustanovah je tudi upravljanje s človeškimi viri, ki predstavljajo ključen kapital za organizacijo, ki se v kulturnih organizacijah srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Poleg tega se v magistrski nalogi ukvarjamo tudi z vplivom državne in občinske kulturne politike na delovanje javnih zavodov v Sloveniji. V empiričnem delu naloge so teoretično-pojmovna izhodišča konkretizirana s študijo primera, v smislu preučevanja delovanja javnega zavoda Kulturnega doma Krško.
Keywords: kulturni menedžment, projektni menedžment, kulturni marketing, javni zavodi, kulturni dom, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 846; Downloads: 43
Fulltext (1,73 MB)

Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo lobiranje. Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na stranke, javnost in vlado; itd. Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Keywords: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Published: 27.07.2021; Views: 841; Downloads: 62
Fulltext (728,35 KB)

Abstract: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti, navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Keywords: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 750; Downloads: 82
Fulltext (1,45 MB)

Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji. Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja.
Keywords: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 831; Downloads: 62
Fulltext (1,07 MB)

Abstract: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Keywords: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 830; Downloads: 104
Fulltext (1,50 MB)