Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Keywords: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Published: 27.07.2021; Views: 972; Downloads: 100
Fulltext (1,07 MB)

Abstract: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike, Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih
Published: 27.07.2021; Views: 914; Downloads: 52
Fulltext (724,18 KB)

Abstract: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše, državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes, bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za skupne izzive posameznega območja. Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so: • usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov); • prenos znanja; • priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive; • usklajevanje politik na transnacionalni ravni. Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot tudi po obsegu alokacije sredstev.
Keywords: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 826; Downloads: 43
Fulltext (2,58 MB)

Abstract: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Keywords: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Published: 27.07.2021; Views: 866; Downloads: 53
Fulltext (3,79 MB)

Abstract: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile. V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki postanejo iskalci zaposlitve. Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi nekaj primerov inovativnih pisanj. Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev. Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih praks.
Keywords: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis
Published: 27.07.2021; Views: 1004; Downloads: 94
Fulltext (2,26 MB)