Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrska naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela, kjer sem v prvem delu raziskala in razložila koncepte in razlage homoseksualnosti in njenega historično družbenega okvirja. Predstavila sem tudi koncept identitete, kjer sem ločila osebno in družbeno, razložila pa sem še koncept homoseksualna spolna identiteta po znanih teoretikih kot so V. Cass in K. Plummer. Nadalje sem predstavila proces razkritja, proces razkritja po Romanu Kuharju, coming outa pred samim seboj in v družini, pa tudi razkritje partnerske zveze, razkritje pred prijatelji in v delovni sferi. Dotaknila sem se tudi heteronormativnosti, nasilja v družinski sferi, homofobije in homofobičnih dejanj, ki so lahko velike ovire na poti do razkritja. Dodala sem še koncept Marshalla, ki predstavlja ovire na poti do razkritja. Sledi empirični del. Naredila sem kvalitativno raziskavo, kjer je sodelovalo deset že razkritih gejev in lezbijk. S strukturiranim intervjujem, ki ima vprašanja odprtega tipa, sem želela izvedeti več o razkritju, in sicer kako poteka razkritje, kaj vse prinaša s seboj in kaj to za homoseksualno osebo pomeni; s kakšnimi težavami, stiskami in dilemami so se spopadali, ko so se razkrili doma, pred prijatelji in v delovni sferi; kakšna je bila dinamika razkritja istospolne partnerske zveze in kako so s svojo (isto)spolno identiteto pomirjeni danes.
Keywords: homoseksualnost, razkritje, istospolna partnerska zveza, heteronormativnost, homofobija
Published: 26.07.2021; Views: 971; Downloads: 148
Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču, danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr.. Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Keywords: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Published: 26.07.2021; Views: 1455; Downloads: 77
Fulltext (1,64 MB)

Abstract: Človek veliko časa svojega življenja posveča iskanju samega sebe. Svoj osebni proces samoiskanja, ki je vezan na specifičen položaj, ki ga imam v družbi kot ženska, sem poglobila in na novo definirala skozi prakso orientalskega plesa. Orientalski ples je ples druge kulture – kulture Bližnjega vzhoda, vendar je skozi zgodovino postal univerzalen, ker se ga učijo in ga plešejo ženske po vsem svetu, od Amerike na zahodu, Finske na severu ter Kitajske in Japonske na vzhodu. Zakaj takšna popularnost in razširjenost po vsem svetu? Naša (zahodna) kultura in vzgoja od ženske zahtevata, da v vsakdanjem življenju sprejme številne vloge. Vse te vloge − od vloge matere, gospodinje, ljubice do vloge zaposlene ženske – ji jemljejo energijo in čas. Ženska v sodobni (slovenski) družbi pogosto trpi zaradi preobremenjenosti, ki je posledica neenakopravne delitve gospodinjskega dela − ženska opravi več gospodinjskega dela kot moški, sočasno pa je aktivna v službi in gradi kariero1 , zaradi česar ji zmanjkuje časa, da bi se posvečala samorealizaciji. S tem, ko ženske okrepijo svoj odnos do lastnega telesa, postanejo samozavestnejše in bolj odprte v komunikaciji do okolice. S tem procesom na nek način odkrivajo del svoje osebnosti in telesne prvinskosti. V magistrski nalogi potrdim, da ženskam, ki plešejo orientalski ples, slednje odpre nove dimenzije sprejemanja sebe kot subjekta in kot ženske v družbi. To naredim skozi analizo intervjujev z desetimi orientalskimi plesalkami v Sloveniji, s katerimi sem se pogovarjala o doživljanju in sprejemanju orientalskega plesa. Pri svojih razlagah črpam pojme iz feministične teorije Luce Irigaray in njene razprave o mnogoterosti in subjektivizaciji spola. Mnogoterost ženske identitete se v življenju oblikuje skozi različne vloge. Avtorica pravi (1985), da je ženska identiteta večplastna in izmuzljiva, pri tem pa poudarja, da nas v resnici ne bi smela zanimati končna oblika, torej identiteta kot fiksen pojav, temveč proces izgradnje oziroma nastajanja različnih identitetnih pozicij. Analiza intervjujev s plesalkami pokaže, da moramo žensko identiteto razumeti kot mnogoteri pojav − kot polje prepletanja različnih vidikov in mnenj, ki pa imajo neka skupna stičišča.
Keywords: identiteta, orientalski ples, samorealizacija, telesna prvinskost, mnogoterost, subjekt
Published: 26.07.2021; Views: 779; Downloads: 118
Fulltext (1,39 MB)

Abstract: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero, saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Keywords: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Published: 26.07.2021; Views: 996; Downloads: 56
Fulltext (404,94 KB)

Abstract: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Keywords: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Published: 26.07.2021; Views: 1372; Downloads: 40
Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...