421. Pokojninska reforma v Sloveniji in svetuEdin Gabeljič, 2017 Abstract: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in
gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne
reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija
vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi
finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi
Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava
medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do
demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg
dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno
dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo
začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi
zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon
prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost
pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma.
Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega
dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske
reforme v Evropi in drugje po svetu. Keywords: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge Published: 26.07.2021; Views: 974; Downloads: 64 Fulltext (1,25 MB) |
422. Zaupanje v civilnodružbene organizacijeEdi Vivoda, 2012 Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati
gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah
zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in
vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in
ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je
predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva
zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo
zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih
drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in
slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje
posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je
spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena
vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po
cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim
vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom
zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi
na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je
zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po
posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih
intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da
sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so
vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje
socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski
potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje
števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali
sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten
upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli
upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni
drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje
v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je
upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi
industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju
sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo
pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim
vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in
neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje
sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih,
kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov
sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve
sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje
sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo
le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in
izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo
v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve
pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je
vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni
vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v
kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi
partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in
ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti.
Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega
članstva. Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo Published: 26.07.2021; Views: 1181; Downloads: 51 Fulltext (1,25 MB) |
423. Dejavniki izbrisov enot etnološke dediščine v registru kulturne dediščineMojca Sfiligoj, 2016 Abstract: V sodobni postindustrijski družbi je nepremična kulturna dediščina ranljiva kot še nikoli.
Etnološka stavbna dediščina sodi med najbolj ogrožene skupine dediščine, ki nezadržno
propada in izginja. Razlogi so različni. V magistrski nalogi bomo poiskali razloge za pričetek
izbrisa, ki so navedeni v registru kulturne dediščine. Register predstavlja zbirko osnovnih
podatkov o nepremični kulturni dediščini v Sloveniji, v katero je vpisanih skoraj 30.000 enot
raznolike kulturne dediščine. Podatki, ki so v njem dostopni, prikažejo le razlog za pričetek
postopka izbrisa, in ne razloga za propad etnološke stavbne dediščine.
Uvodno bomo predstavili področje varstva kulturne dediščine, register kulturne dediščine in
etnološko stavbno dediščino. V empiričnem delu bomo s kvantitativno analizo preučevali
izbrise etnološke stavbne dediščine v registru. V drugem delu bomo primerjali Območno
enoto Celje in Območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Primerjava
območnih enot, ki imata največ izbrisane etnološke stavbne dediščine, bo omejena na
podatke, dostopne v registru nepremične kulturne dediščine. S kvalitativno analizo pogovora
fokusne skupine odgovornih konservatork bomo preverjali verodostojnost podatkov registra
in poiskali razloge za izbrise enote etnološke dediščine, ki niso zajeti v podatkih registra
kulturne dediščine. Predlagamo nadaljevanje raziskav na področju ranljivosti kulturne
dediščine in iskanje razlogov za ohranjanje, saj je vsak objekt kulturne dediščine, ki je
poškodovan ali uničen, izgubljen. S preučevanjem in identificiranjem dejavnikov izbrisov iz
registra nepremične kulturne dediščine lahko z ustreznimi ukrepi kulturne politike na
področju varstva kulturne dediščine zajezimo propad etnološke stavbne dediščine v
prihodnosti. Keywords: varstvo kulturne dediščine, register nepremične kulturne dediščine, etnološka stavbna dediščina, registri, izbrisi, raziskave, analize, primerjave, magistrske naloge Published: 26.07.2021; Views: 1005; Downloads: 105 Fulltext (1,24 MB) |
424. Vpliv komunikacije posameznika na njegov uspeh v zasebnem in poslovnem svetuDušanka Rus, 2017 Abstract: Življenje vsakega posameznika temelji na povezovanju in komunikaciji z drugimi ljudmi, saj na tak način zadovoljujemo svoje potrebe po stikih in sodelovanju z bližnjimi. S pomočjo komunikacije pridobivamo informacije in znanje, si izmenjujemo naše poglede na življenje, zato je pomembno, da je naša komunikacija uspešna. Človek potrebuje pogovor, saj se s tem povezuje z drugimi ljudmi, z njimi vzpostavlja in vzdržuje osebni odnos in stik. Pogosto v službi oziroma na delovnem mestu preživimo enako ali več časa kot doma, zato je naš način komunikacije v obeh sferah življenja izredno pomemben, saj le-ta vpliva na naše zadovoljstvo in osebno srečo, hkrati pa tudi na naš uspeh, tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem življenju. Dejstvo pa je, da o komunikaciji pogosto ne razmišljamo in ji ne pripisujemo večjega pomena za naše osebno zadovoljstvo, ki lahko pomembno vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij, v katerih delamo. V magistrski nalogi smo poskušali primerjati način komunikacije doma in na delovnem mestu, ter izvedeti, ali je le-ta povezan z osebno srečo, zadovoljstvom in uspehom, ter na kakšen način. Ob tem smo v prvem delu analizirali ključne pojme, opredelitve komunikacije in medosebnih odnosov, ter podrobneje predstaviti problematiko podjetij in domačih gospodinjstev, ki ne dajejo poudarka na način komuniciranja in izboljševanje odnosov. Izpostavili smo tudi ključne težave, s katerimi se na področju komunikacije srečujemo, jih raziskali in podali predloge za izboljšanje komunikacije in okoliščin, na katere le-ta vpliva, tako na osebni kot tudi na poslovni ravni. Rezultati magistrske naloge bodo v pomoč podjetjem, ki se srečujejo s poslovno neuspešnostjo in ovirami, ter posameznikom, ki so s svojim življenjem doma in na delu nezadovoljni zaradi slabih medosebnih odnosov. Keywords: komunikacija, poslovna komunikacija, osebna komunikacija, poslovni uspeh, medosebni odnosi, magistrske naloge Published: 26.07.2021; Views: 877; Downloads: 103 Fulltext (1,11 MB) |
425. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavoduDamjana Zupan, 2010 Abstract: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem
mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove
sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva
zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske
klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih.
To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so
ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje
delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji.
V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo
zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen
organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega
pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu
zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se
to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna
in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava
mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je
gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno
naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na
vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna
klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno
preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični
del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na
zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate
raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje. Keywords: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca Published: 26.07.2021; Views: 896; Downloads: 45 Fulltext (962,22 KB) |
426. Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o.Cvetko Sršen, 2014 Abstract: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi. Keywords: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni Published: 15.06.2021; Views: 1414; Downloads: 103 Fulltext (1,80 MB) |
427. Dejavniki zadovoljstva na delovnem mestuBrigita Špelko, 2011 Abstract: Med razlicnimi viri, iz katerih vsaka organizacija crpa svojo moc, imajo poseben pomen
ljudje. Njihova specifika je v neomejenih potencialih, saj je optimalna izraba cloveških
sposobnosti ob spodbujanju inovativnosti, ustvarjalnosti in samouresnicevanje skoraj
brezmejna. Kadrovska funkcija tako postaja s potrebo po fleksibilnem in ažurnem odzivanju
na dinamicne zahteve okolja pomembnejša celo od financne ali informacijske.
V sodobnem gospodarstvu temelji uspešnost organizacije vse pogosteje na samostojnih,
visoko usposobljenih in zadovoljnih zaposlenih, ki se med seboj dobro razumejo in
sodelujejo, prav tako pa naj bi tudi med njimi in vodilnimi kadri v podjetju veljali dobri
odnosi. Visoko motivirani in zadovoljni zaposleni so lahko vir konkurencne prednosti in
kljucni element dolgorocne uspešnosti podjetja.
Delavci so bolj motivirani za svoje delo, ce so pogoji dela v podjetju ugodni, hkrati pa je
vecja tudi njihova produktivnost in zadovoljstvo pri delu. Placa in ostale materialne ugodnosti
so sicer precejšnjega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, vendar pa je domet zgolj
ekonomskih oblik motiviranja zaposlenih zelo omejen. Na zadovoljstvo zaposlenih namrec
vplivajo tudi številni nematerialni dejavniki. Splošno zadovoljstvo se izoblikuje kot skupek
zadovoljstev s posameznimi dejavniki.
Prvi del naloge prikazuje zgodovinski pregled vloge zaposlenih skozi cas s poudarkom na
nekaterih teoretskih pristopih. V nadaljevanju predstavljamo teorijo zadovoljstva zaposlenih
in kljucne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo.
V empiricnem delu naloge smo na podlagi že izvedene raziskave ugotavljali celovito
zadovoljstvo zaposlenih pri delu oziroma na delovnem mestu. Klasificirali smo tudi
posamezne dejavnike zadovoljstva in jih analizirali glede na demografske podatke.
Zadovoljstvo zaposlenih smo torej preucevali na dva nacina. S tem smo ugotovili, ali se
stopnja zadovoljstva (zadovoljstvo z delom kot celoto) in zadovoljstvo z izbranimi dejavniki
razlikujeta glede na demografske podatke. Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva, motivacija, kadrovska funkcija, menedžment človeških virov Published: 15.06.2021; Views: 2021; Downloads: 146 Fulltext (1,35 MB) |
428. Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske mejeBojan Tomc, 2013 Abstract: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi.
Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema. Keywords: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja Published: 15.06.2021; Views: 1239; Downloads: 39 Fulltext (1,76 MB) |
429. |
430. Odnos Slovencev do spletnega nakupovanjaBarbara Leben, 2012 Abstract: Ta magistrska naloga se posveča odnosu Slovencev do spletnega nakupovanja. Tema me je
pritegnila, saj je v Sloveniji področje spletnega nakupovanja v zadnjih letih naraščalo, kar
kaže na veliko potenciala, ki ga tovrsten nakup ima. To sem tudi podrobneje raziskala. V
teoretičnem delu je predstavljen pojem elektronskega poslovanja, razvoj in področja
elektronskega poslovanja, pojem spletnega nakupovanja, razvoj spletnega nakupovanja,
generacije potrošnikov, vrste artiklov, sestavni deli spletne trgovine, zaupanje potrošnikov,
prednosti in slabosti spletnega nakupovanja ter pravice in navodila za spletno nakupovanje. V
svoji raziskavi sem izvedla osem polstrukturiranih intervjujev med slovenskimi spletnimi
kupci. Vsak izmed njih je dobil deset enakih vprašanj, ki so se nanašala na razloge za spletni
nakup, najpogostejši razlog za spletni nakup, pogostost nakupa, internetno varnost, zaupanje v
spletno nakupovanje, kraj nakupa, izdelke ter način plačila. Na koncu sledi empirični del. V
tem delu so predstvaljeni razultati analize, kjer lahko vidimo, da slovenski kupci raje
nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah. Število nakupov je zelo različno. Nekateri
nakupujejo občasno, spet drugi bolj pogosto. Slovenski kupci prav tako dobro sami skrbijo za
varnost spletnega nakupovanja. Keywords: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, internet, svetovni splet, nakupovanje, izdelek, stranka Published: 07.06.2021; Views: 1985; Downloads: 89 Fulltext (1,18 MB) |