Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju področja prostovoljstva med mladimi in tega, kaj jih navdihuje, da sploh postanejo prostovoljci. Predmet proučevanja so člani mladinske organizacije Zveza tabornikov Slovenije. V magistrski nalogi se v prvem delu posvetimo teoriji in razložimo, kaj taborništvo sploh je in razvoj katerih vrednot spodbuja, v nadaljevanju pa več pozornosti namenimo mladim in prostovoljstvu: kaj vpliva na mlade in razvoj njihove identitete v obdobju adolescence, kakšno vlogo ima lahko pri tem taborništvo ter ob določeni starosti prevzemanje odgovornosti in nalog znotraj neprofitne organizacije (prostovoljstvo). Teoretični del zaključimo s pregledom že opravljenih raziskav s proučevanega področja. Druga polovica naloge je namenjena analitičnemu delu, kjer najprej predstavimo rezultate opravljene raziskave, v kateri je sodelovalo 425 anketirancev. V nadaljevanju se posvetimo njihovi podrobni analizi in primerjavi z eno od prej opravljenih raziskav ter preverjamo hipoteze, ki smo jih postavili v izhodišču. Na podlagi rezultatov in podatkov iz teoretičnega dela magistrsko nalogo zaključimo s predlogi, kako lahko Zveza tabornikov Slovenije še bolj navduši mlade, da se bodo v (še) večji meri odločali za prevzemanje nalog in odgovornih funkcij znotraj organizacije.
Keywords: mladi, prostovoljstvo, taborniki, razvoj identitete, adolescenca, magistrske naloge
Published: 07.06.2021; Views: 989; Downloads: 87
Fulltext (2,68 MB)

Abstract: Magistrska naloga študijskega programa druge stopnje zavzema polja samopomoči in branja priročnikov za samopomoč med Slovenci, ki je v veliki meri še neraziskano področje. V teoretičnem delu naloge raziskujemo družbeno in zgodovinsko ozadje, ki je pripomoglo k razvoju polja samopomoči in priročnikov za samopomoč. Prav tako nas zanima, kaj je pripomoglo k današnjemu uspehu tovrstne literature v svetu (predvsem v Združenih državah Amerike) in kdo so največji kritiki preučevanega žanra. Naš namen je preučiti stanje na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu naloge raziskujemo, ali Slovenci poznamo in beremo priročnike za samopomoč, kdo so tipični bralci, zakaj se posameznik odloči za branje in kakšne so posledice/ugotovitve branja tovrstne literature. Rezultati kažejo, da so Slovenci seznanjeni s priročniki in jih (občasno ali redno) tudi prebirajo. Največji del anketirancev se s priročniki seznani preko medijev, največ anketirank pa žanr namerno išče. V največji meri priročnike izbirajo glede na področje, ki jih zanima, avtorja ali po priporočilih prijateljev in znancev. Bralci priročnike uporabljajo za osebno rast, čeprav po njih pogosteje posežejo ob določenih težavah. Raziskava kaže, da intervjuvanci nimajo posebnih tehnik branja, v večini prebirajo priročnike v celoti, od začetka do konca, pomembne informacije pa si podčrtajo ali izpišejo. Slovenci so prav tako selektivni bralci, saj priročnikov ne sprejemajo v celoti, ampak uporabijo le nasvete, ki se jim zdijo uporabni in v praksi izvedljivi. Skoraj vsi bralci so nasvete iz priročnika v preteklosti že prenesli iz teorije v prakso in bili (po njihovi oceni) pri tem uspešni. Slovenci priročnike ocenjujejo kot vir pozitivnih sprememb v njihovem življenju. Zraven priročnikov uporabljajo tudi druge oblike samopomoči, v največji meri jogo in meditacijo, raziskava pa kaže, da se po pomoč obračajo tudi na strokovno usposobljeno osebje.
Keywords: samopomoč, priročniki, motivi za branje, tehnike branja, učinki branja, magistrske naloge
Published: 07.06.2021; Views: 1037; Downloads: 81
Fulltext (1,55 MB)

Abstract: Visoka stopnja brezposelnosti predstavlja velik makroekonomski problem, tako za državo kot za posameznika. Stanje na trgu dela je v veliki meri pogojeno z dogajanjem v gospodarstvu. Slovenijo je v drugi polovici leta 2008 prizadela huda gospodarska kriza, njene posledice pa smo na trgu dela občutili v letu 2009, ko se je stopnja brezposelnosti glede na preteklo leto dvignila za 2,4 % oziroma povišala za 23.129 novih brezposelnih oseb. Brezposelnost je nato naraščala vsa nadaljnja leta, vendar neenakomerno v vseh populacijskih skupinah, zaradi česar se soočamo z bolj ali manj kritičnimi skupinami brezposelnih oseb. Neenakomerno naraščanje ali padanje brezposelnosti je glavni povzročitelj strukturne brezposelnosti, ki jo je najtežje odpraviti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali se je struktura brezposelnih oseb pod vplivom gospodarske krize spremenila glede na obdobje pred njo. V primeru strukturnih sprememb v brezposelnosti med gospodarsko krizo, me bo v nadaljevanju zanimalo, kako so se nanje odzvali Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ti skupaj soustvarjajo in izvajajo različne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi v prvi vrsti odpravljali strukturno brezposelnost, ki predstavlja najtrši oreh.
Keywords: brezposelnost, strukturna brezposelnost, stopnja brezposelnosti, število brezposelnih, aktivna politika zaposlovanja, gospodarska kriza
Published: 07.06.2021; Views: 1253; Downloads: 90
Fulltext (2,40 MB)

Abstract: Magistrska naloga predstavlja slovensko osamosvojitev skozi čas. Med drugim so predstavljeni tudi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali proces slovenske osamosvojitve, vse od prelomnih dogodkov proti koncu 80. let prejšnjega stoletja, ustanavljanja prvih strank, prvih demokratičnih volitev in vojne za Slovenijo do mednarodnega prizadevanja in vključevanja Slovenije v mednarodne integracije. V nadaljevanju se magistrska naloga dotakne področja gimnazijskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ob tem pa je največji poudarek predvsem na področju državljanske vzgoje v Sloveniji. Podan je tudi pregled učnih načrtov v gimnazijskem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Pomembna vsebina magistrske naloge je področje vrednot, še posebej med mladimi. V ta namen je v magistrski nalogi vključen pregled najpomembnejših raziskav s področja vrednot med mladimi v Sloveniji, in sicer od osamosvojitve in vse do danes. Domoljubje je zagotovo ena najpomembnejših vrednot, če govorimo o pozitivnem odnosu do svoje države, svoje identitete in preteklosti. V ta namen so vključene strokovna literatura s področja domoljubja in pomembne raziskave, ki preučujejo odnos mladih do domoljubja, čeprav takšnih raziskav, žal, ni veliko. V sklopu naloge je bila opravljena kvalitativna raziskava. Njeni rezultati so interpretirani in v celoti predstavljeni na koncu magistrske naloge. V samem zaključku so predstavljeni ugotovitve in predlogi, kako izboljšati poznavanje vsebine slovenske osamosvojitve med dijaki.
Keywords: domoljubje, slovenska osamosvojitev, državljanska vzgoja, dijak, zgodovina
Published: 07.06.2021; Views: 1066; Downloads: 68
Fulltext (793,89 KB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK), in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško. Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom, poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti. Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov. Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane odgovore.
Keywords: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo
Published: 07.06.2021; Views: 1032; Downloads: 57
Fulltext (1010,04 KB)