61. Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družiniDolores Likar, 2023 Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Keywords: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Published: 19.10.2023; Views: 404; Downloads: 39
 Fulltext (1,56 MB) |
62. POVEZAVA ZLORABE PSIHOAKTIVNIH SNOVI Z DOŽIVLJANJEM DRUŽINSKEGA NASILJA V OTROŠTVUMonika Pungerčar, 2023 Abstract: Ta diplomska naloga se osredotoča na preučevanje povezave med doživljanjem družinskega nasilja v otroštvu ter odvisnostjo od psihoaktivnih substanc v mladostništvu ter v odrasli dobi. Iz življenjskih izkušenj ugotavljamo, da otrok dejanja odraslih dojema na svoj način, lahko drugače kot so bila storjena ali kot je bil prvotni namen staršev. To še posebej velja za situacije, ki vključujejo različne oblike nasilja, kot je fizično ali psihično nasilje v družini. Vse, kar otrok doživlja v svoji družini, ima lahko dolgoročne posledice, ki se odražajo tudi v njegovem kasnejšem življenju. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit ter oblikovanje njegovih vrednot in prepričanj. Poleg tega lahko v nekaterih primerih vplivajo na njegovo kasnejše obnašanje, vključno z možnostjo zlorabe psihoaktivnih substanc kot načinom soočanja s stresom in travmami (Petric 2011). Diplomska naloga obravnava vlogo družinskega nasilja pri izkušnjah mladostnikov in mladih odraslih v zvezi z uporabo psihoaktivnih substanc ter razvijanje strategij za soočanje z doživetimi izkušnjami iz otroštva. Raziskovalna naloga se je izvajala skozi analizo sedmih intervjujev z ljudmi, ki so imeli izkušnje družinskega nasilja in odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da je družinsko nasilje močno vplivalo na doživljanje stresa, osamljenosti in strahu pri intervjuvancih, kar je prispevalo k iskanju utehe in obvladovanju stresa prek psihoaktivnih substanc. Ugotovitve so bile v skladu z raziskavami, ki so omenjene skozi celotno nalogo. Te raziskave so povezovale negativne izkušnje iz otroštva in odvisnost od substanc. Poleg tega so intervjuvanci razkrili raznolike strategije za soočanje s travmatičnimi izkušnjami. Nekateri so iskali strokovno pomoč in terapijo, medtem ko so drugi razvijali tehnike za samopomoč, kot so vadba in umetnost. Ugotovitve kažejo na raznolikost poti okrevanja in poudarjajo potrebo po prilagodljivih intervencijah za posameznike. Pomen zgodnjih medsebojnih odnosov na zdrav razvoj posameznika obravnavajo številne psihološke teorije, vsem pa je skupno da vidijo odvisnost kot posledico zgrešeno zadovoljenih temeljnih človekovih potreb, kot je potreba po odnosih. Razlogi za zgodnje travme in stiske, ki izhajajo iz družinskega okolja, zahtevajo poseg v obliki psihoterapevtske obravnave, ki vključuje celotno družino, če je le to možno.
Keywords: nasilje v otroštvu, psihoaktivne substance, travma, odvisnost, psihoterapija
Published: 19.10.2023; Views: 307; Downloads: 11
Fulltext (2,14 MB) |
63. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023 Abstract: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju.
Keywords: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe.
Published: 17.10.2023; Views: 314; Downloads: 17
Fulltext (2,18 MB) |
64. BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJEŠpela Topolnik, 2023 Abstract: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika.
Keywords: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani
Published: 14.10.2023; Views: 398; Downloads: 24
Fulltext (810,28 KB) |
65. Duševno zdravje in socialno življenje uporabnikov ŠENT Celeia Celje v času epidemije COVID-19Aleksander Klobčar, 2023 Abstract: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi.
Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar.
Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo.
Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a.
Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Keywords: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Published: 14.10.2023; Views: 416; Downloads: 12
Fulltext (1,72 MB) |
66. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023 Abstract: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Keywords: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Published: 13.10.2023; Views: 362; Downloads: 28
Fulltext (1,45 MB) |
67. Motivacija za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklicaPetra Škabar, 2023 Abstract: Raziskali smo motivacijo za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in se spraševali o vplivu osebnostnih lastnosti in otroštva na izbiro dotične poklicne poti. Številni avtorji poudarjajo nevarnost nezavedanja lastnih motivov za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in vpliva terapevtovih osebnostnih lastnosti tako na izid psihoterapije, kot tudi na terapevtsko alianso. Med bolj raziskana področja pa štejemo vpliv terapevtovega otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku, kjer avtorji izpostavljajo direktno povezavo med terapevtovim otroštvom in motivacijo za izbiro poklica v svetovanju ali psihoterapiji. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo na vzorcu osmih psihoterapevtov preverjali motivacijo za izbiro psihoterapevtskega poklica, udeleženci pa so se samoocenjevali tudi na podlagi vprašalnika Velikih pet (BFI), prevedenega iz angleškega jezika. Potrdili smo pomembnost medosebnih razlik pri identifikaciji motivatorjev za izbiro psihoterapevtskega poklica, med ključnimi motivatorji pa smo zaznali altruizem, željo po pomoči sočloveku in željo drugim nuditi to, kar sami nismo imeli. Osebnostne lastnosti, kot so sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost, so se izkazale kot pomembne pri odločevalnem procesu izbire poklica psihoterapije ali svetovanja, medtem ko eksplicitnih učinkov pri faktorjih ekstravertnosti ni bilo zaznavati. Raziskava med drugim poudarja tudi pomemben vpliv tako pozitivnih, kot tudi negativnih izkušenj iz otroštva na motivacijo za izbiro poklica psihoterapije ali svetovanja, pri čemer je večina udeležencev poročala o negativnih izkušnjah iz otroštva. Raziskava odpira številne priložnosti za nadaljnje raziskovanje na področju motivacije za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica, osebnosti terapevtov in vpliva otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku. Razumevanje teh faktorjev lahko prispeva k boljšemu usmerjanju na področju karierne izbire in razvoju bolj učinkovitih programov usposabljanja za prihodnje generacije psihoterapevtov in svetovalcev.
Keywords: motivacija, osebnostne lastnosti, psihoterapevt, svetovalec, izbira poklicne poti
Published: 11.10.2023; Views: 406; Downloads: 18
Fulltext (1,10 MB) |
68. Nevarnosti družbenih omrežij in njihova povezava z razvojem duševnega zdravja pri mladihSara Ferlič, 2023 Abstract: Družbena omrežja na prvi pogled delujejo kot uporabno orodje vsakdanjega življenja. A se ne zavedamo, kako so nam v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvantiteto in kakovost naših socialnih interakcij. Uporaba družbenih omrežij med mladimi je veliko večja kot pri starejših generacijah. Digitalna identiteta je postala celo bolj pomembna od fizične, zlasti pa lahko to opazimo pri mladostnikih. Mladostništvo je obdobje, v katerem se mladostnikom dogajajo velike spremembe na telesni, čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Prav tako je to obdobje, ko iščejo sebe, radi raziskujejo in preizkušajo nove stvari, si postavljajo izzive ter, ko se jim oblikuje samopodoba, vrednote ter morala. Še preden se dobro prebudimo, že sežemo po telefonu in novostih na naši priljubljeni platformi družbenih omrežij. Uporaba družbenih omrežij v mladostništvu lahko negativno vpliva na zdravje in razvoj. Čeprav večina mladostnikov poroča, da družbena omrežja pozitivno vplivajo na njihovo življenje, je v raziskovalni literaturi opisanih več negativnih povezav z družbenimi omrežji.
Diplomska naloga raziskuje nevarnosti družbenih omrežij in njihovo povezavo z razvojem duševnega zdravja pri mladih. V teoretičnem delu naloge smo na podlagi prebrane literature dokazovali obstoj pozitivne povezave med nevarnostmi družbenih omrežij in razvojem duševnega zdravja pri mladostnikih. V drugem delu oziroma empiričnem delu raziskovalne naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metodologije to poskusili dokazati. Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so nam pokazali, da se večina mladostnikov ne zaveda nevarnosti uporabe družbenih omrežij.
Keywords: Mladostništvo, družbena omrežja, duševno zdravje, nevarnosti, preventiva
Published: 10.10.2023; Views: 492; Downloads: 51
Fulltext (919,14 KB) |
69. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023 Abstract: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Keywords: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Published: 10.10.2023; Views: 475; Downloads: 44
Fulltext (1,74 MB) |
70. UPORABA GAMA-HIDROKSIBUTIRATA MED HOMOSEKSUALNIMI MOŠKIMI V SLOVENIJILea Bolka, 2023 Abstract: V diplomskem delu raziskujemo uporabo psihoaktivne substance, imenovane gama-hidroksibutirat, znotraj LGBT skupnosti, natančneje med homoseksualnimi moškimi. Na podlagi obstoječe literature na tem področju smo raziskali teorije, povezane z večjo občutljivostjo homoseksualnih moških k podvrženosti prekomerne rabe psihoaktivnih substanc. Natančneje smo se osredotočali na gama-hidroksibutirat (GHB), saj smo, tudi na podlagi teoretičnih izhodišč, opazili, da se substanca pogosto uporablja med homoseksualnimi moškimi. Gre za depresor centralnega živčnega sistema, ki v manjših dozah deluje kot poživilo. Povzroča evforijo, povečano energijo in družabnost, hkrati pa poveča libido. Substanca je izredno občutljiva na doziranje, v večjih dozah lahko povzroči omotico, zaspanost, bruhanje in izgubo zavesti. Zaradi teh učinkov se uporablja tudi v namene posilstva. Substanca povzroča tudi psihično in fizično odvisnost.
Izvedli smo kvalitativno raziskavo, s pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali, kakšne izkušnje in posledice imajo uporabniki GHB-ja, ki se identificirajo kot homoseksualni moški, pri nas. Rezultati empiričnega dela naloge potrjujejo teoretična izhodišča, da je uporaba GHB-ja kljub stigmi, povezani z njim, vseeno precej popularna, sploh v namene priložnostnih spolnih odnosov. Vsi uporabniki so poročali tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah, ne glede na svojo naklonjenost substanci. Po mnenju udeležencev raziskave je GHB precej razširjen na specifično raziskani kohorti homoseksualnih moških pri nas. Vsi udeleženci menijo, da ima njegova uporaba negativen vpliv, bodisi zaradi zasvojenosti, posledic predoziranja ali nezmožnosti doživljanja spolnosti brez uporabe te substance.
Menimo, da je tematika aktualna, saj je po omejenih statističnih podatkih raba substance v porastu, ozaveščenost splošne javnosti pa je majhna. Z diplomskim delom bi želeli spodbuditi, da se nekoliko zmanjša tveganje za nastop odvisnosti, in bolj ozavestiti splošno javnost o problematiki, povezani s substanco, ki je sicer najbolj prevalentna znotraj te specifične subkulture, a še zdaleč ni omejena le nanjo.
Keywords: GHB, gama-hidroksibutirat, homoseksualnost, zloraba drog, zasvojenost, LGBT, kemseks
Published: 10.10.2023; Views: 387; Downloads: 16
Fulltext (1,35 MB) |
