191. Vpliv medijev na zaznavo varnostiDamjan Jarc, 2021 Opis: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti.
Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam.
V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Ključne besede: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (2,51 MB) |
192. Preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja v primeru kronične bolezniRok Hribar, 2021 Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje.
Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo.
Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,67 MB) |
193. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcemJanko Goljar, 2021 Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 633; Prenosov: 47
Celotno besedilo (876,87 KB) |
194. Vpliv veganstva in presnojedstva na ortoreksijoAnja Furlan, 2021 Opis: Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja. Gre za patološko obsedenost z zdravo in
biološko »čisto« hrano, oziroma s pretiranim izogibanjem hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar
vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog in zdravnik
Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer
anoreksijo nervozo. Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede (ortho, "pravilen"), in (orexis,
"tek"), dobesedno prevedeno »pravi tek«, v praksi pa pomeni »pravilna prehrana«. Za razliko
od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker
omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo
nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora.
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo veganstvo, presnojedstvo in
ortoreksijo. S tem opisom dobimo podlago in uvid za nadaljno raziskovanje. Namen naloge je
raziskati vpliv veganstva in presnojedstva na nastanek ortoreksije. Zanima nas, kateri
dejavniki so vzrok za prehod iz vsejedstva v veganstvo in presnojedstvo ter če je le to vezano
na nastanek ortoreksije. Raziskovali bomo način življenja veganov in presnojedcev ter
njihovo delovanje in funkcioniranje pri samem načinu prehranjevanja. Nalogo nadaljujemo,
da v okviru kvalitativne metodologije izvedemo sedem delno strukturiranih intervjujev, pri
katerih je poudarek na razumevanju in interpretaciji raziskovalnih situacij, odnosov, procesov
in ravnanj. S kvalitativnimi podatki smo želeli pridobiti bolj poglobljeno sliko našega
raziskovalnega vprašanja. Odkrili smo, kje so problemi, kako ljudje gledajo na način
prehranjevanja in kako se o prehranjevanju pogovarjajo. Na naše zastavljeno raziskovalno
vprašanje: Ali gre pri veganih in presnojedcih za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno
hrano, ki privede do ortoreksije, ugotavljamo, da gre za obsedenost z zdravim načinom
prehranjevanja. Večina intervjuvancov stremijo k biološki in ekološki pridelavi hrane. V
razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Ključne besede: veganstvo, presnojedstvo, motnje prehranjevanja, ortoreksija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 782; Prenosov: 70
Celotno besedilo (707,51 KB) |
195. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostareleDževada Džebić, 2021 Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 64
Celotno besedilo (806,19 KB) |
196. Mladi in izzivi individualizacijeHadisa Džananović, 2021 Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,18 MB) |
197. Odnosi v družini in reševanje konfliktov v njejPetra Dežman, 2021 Opis: Diplomska naloga se nanaša na odnose v družini, na konflikte in na njihovo reševanje v njej. V prvem delu se posvečamo družini na splošno, na njeno opredelitev, različne definicije, na njihov sistem, na to kakšna je hierarhija v družini, kako družina deluje, nadaljujemo pa z odnosi. Prvih odnosov se naučimo v družini. To je prvi odnos, s katerim se v življenju srečamo. Od družinskih odnosov je odvisno, kakšne odnose bomo gradili naprej v življenju. Še bolj pa je pomembno to, kako se bomo soočali v različnih situacijah, predvsem v medsebojnih odnosih. Dotaknili se bomo tudi partnerskega odnosa, ki je steber vsake družine. Intimni odnosi so del naše narave in del našega življenja. Ljudje te odnose potrebujemo, saj se iz njih učimo, ob enem pa nas oblikujejo v osebe, kakršne postanemo. Kadar so partnerski odnosi oz. med staršema skrhani, nezdravi, hladni, otrok to občuti, predvsem pa vpliva na njegov nadaljnji razvoj in obratno. V teoretičnem delu se posvetimo tudi komunikaciji v odnosih, konfliktom in na njihovo reševanje. Komunikacija je ključni del vsakega odnosa in našega vsakdana. Kako komuniciramo, kako se odzivamo na konflikte in kako jih rešujemo, kaže na to kakšne odnose imamo v družini oz. v partnerskem odnosu. Spoznali bomo vzroke za konflikt in načine reševanja.
V empiričnem delu smo s spletnim vprašalnikom raziskovali kakšni so odnosi v partnerstvu, družini, med otroki ter kako posameznik deluje, ko pride do konfliktov, kakšno je njihovo odzivanje na konflikt in kakšne načine izberejo za reševanje le teh. izpolnjenih je bilo 103 vprašalnikov, podatke pa smo analizirali s pomočjo SPSS statističnega programa.
Ključne besede: družina, partnerski odnosi, odnosi z otroki, komunikacija, reševanje konfliktov, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 916; Prenosov: 143
Celotno besedilo (959,09 KB) |
198. Financiranje mednarodnih (zasebnih) osnovnih šol v SlovenijiHelena Dakič Prelc, 2021 Opis: Magistrska naloga predstavlja položaj in financiranje mednarodnih osnovnih šol v Sloveniji na študiju primera Francoske šole v Ljubljani. K problematiki smo pristopili s širokim uvidom v zasebno osnovno šolstvo, ki izhaja iz narave proučevanega predmeta. Prikazali smo statistične in finančne podatke o zasebnem osnovnem šolstvu v Sloveniji, pri čemer smo posebej izpostavili mednarodne osnovne šole. Podatki so pokazali in izpostavili specifiko ter problematiko mednarodnih zasebnih osnovnih šol, ki so zaradi nesofinanciranja s strani države postavljene v neenakopraven položaj. Prikazali smo dosedanja prizadevanja in ukrepe različnih akterjev za doseganje enakopravnejšega položaja (mednarodnih) zasebnih osnovnih šol z drugimi (zasebnimi) osnovnimi šolami v Sloveniji, prikazali vpliv civilne družbe na uveljavljanje pravic zasebnih osnovnih šol ter oblikovali izhodišča za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol. V kvalitativni raziskavi smo uporabili kvalitativne raziskovalne metode s polstrukturiranimi intervjuji in pripravili izsledke. Celovito smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, kakšen je položaj in kakšno je financiranje zasebnih mednarodnih osnovnih šol v primerjavi s položajem in financiranjem drugih zasebnih osnovnih šol, katera prizadevanja in ukrepi so bili izvedeni za doseganje enakopravnejšega položaja mednarodnih zasebnih osnovnih šol v primerjavi z ostalimi zasebnimi osnovnimi šolami v Sloveniji ter katere so ovire in možnosti za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol v Slovenije.
Ključne besede: zasebne osnovne šole, mednarodne osnovne šole, mednarodne javne osnovne šole, mednarodne zasebne osnovne šole, financiranje zasebnega osnovnega šolstva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,55 MB) |
199. Pogled socialnega delavca na izzive učencev v obdobju pandemije COVID-19Pia Ćosić, 2021 Opis: Z namenom omejitve širjenja okužb zaradi pandemije COVID-19 so se zaprle šole, kar je vplivalo na izobraževalni proces in na vse vpletene. Šolska svetovalna služba predstavlja nepogrešljiv člen v izobraževalnem procesu, ki pomaga h kakovostnejši šoli z drugačnim načinom reševanja problemov. Področje šolske svetovalne službe je široko, velik pa je tudi njen pomen.
V teoretičnem delu smo opisali vlogo svetovalne službe v osnovni šoli, profile svetovalne službe ter svetovalne delavce – psihologe, pedagoge, socialne delavce, socialne pedagoge in specialne pedagoge – defektologe. Sledilo je podpoglavje Vpliv pandemije COVID-19 na režim dela v šolah v letu 2020.
V empiričnem delu smo predstavili intervjuje s petimi socialnimi delavkami iz petih osnovnih šol. Intervjuje smo posneli s Skypom ter jih nato dobesedno prepisali. Socialne delavke smo intervjuvali od 23.4.2021 do 14.5.2021. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z metodo spraševanja po delno strukturiranem intervjuju
Organizacijo dela socialne delavke je določil ravnatelj. Nekatere socialne delavke so delale iz šole, nekatere pa od doma. Usposabljale so se za uporabo Microsoft Teams in z njim povezanih spletnih orodij. Niso dobile kakšnih posebnih navodil, kako delati z otroki v času COVID-19, so pa imele enkrat tedensko usklajevalne sestanke z vodstvom in ostalimi kolegi ter učitelji. Socialne delavke so zaznale povečanje števila otrok, ki so doživljali različne vrste stisk.
Rezultate raziskave lahko uporabimo za pomoč pri učenju otrok, ki imajo učne težave, težave doma in ki doživljajo razne vrste stisk.
Ključne besede: svetovalna služba, socialne delavke, psihologi, pedagogi, pandemija COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,43 MB) |
200. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19Uroš Černilec, 2021 Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je
država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev
in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice
epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in
zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer
preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili
delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki
Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo
onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih
ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z
izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem
vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno
aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni
ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav
tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva
pozitivno/motivacijsko.
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 963; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,69 MB) |
