Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1169; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Življenje vsakega posameznika temelji na povezovanju in komunikaciji z drugimi ljudmi, saj na tak način zadovoljujemo svoje potrebe po stikih in sodelovanju z bližnjimi. S pomočjo komunikacije pridobivamo informacije in znanje, si izmenjujemo naše poglede na življenje, zato je pomembno, da je naša komunikacija uspešna. Človek potrebuje pogovor, saj se s tem povezuje z drugimi ljudmi, z njimi vzpostavlja in vzdržuje osebni odnos in stik. Pogosto v službi oziroma na delovnem mestu preživimo enako ali več časa kot doma, zato je naš način komunikacije v obeh sferah življenja izredno pomemben, saj le-ta vpliva na naše zadovoljstvo in osebno srečo, hkrati pa tudi na naš uspeh, tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem življenju. Dejstvo pa je, da o komunikaciji pogosto ne razmišljamo in ji ne pripisujemo večjega pomena za naše osebno zadovoljstvo, ki lahko pomembno vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij, v katerih delamo. V magistrski nalogi smo poskušali primerjati način komunikacije doma in na delovnem mestu, ter izvedeti, ali je le-ta povezan z osebno srečo, zadovoljstvom in uspehom, ter na kakšen način. Ob tem smo v prvem delu analizirali ključne pojme, opredelitve komunikacije in medosebnih odnosov, ter podrobneje predstaviti problematiko podjetij in domačih gospodinjstev, ki ne dajejo poudarka na način komuniciranja in izboljševanje odnosov. Izpostavili smo tudi ključne težave, s katerimi se na področju komunikacije srečujemo, jih raziskali in podali predloge za izboljšanje komunikacije in okoliščin, na katere le-ta vpliva, tako na osebni kot tudi na poslovni ravni. Rezultati magistrske naloge bodo v pomoč podjetjem, ki se srečujejo s poslovno neuspešnostjo in ovirami, ter posameznikom, ki so s svojim življenjem doma in na delu nezadovoljni zaradi slabih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, poslovna komunikacija, osebna komunikacija, poslovni uspeh, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1411; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi. Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1237; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Ta magistrska naloga se posveča odnosu Slovencev do spletnega nakupovanja. Tema me je pritegnila, saj je v Sloveniji področje spletnega nakupovanja v zadnjih letih naraščalo, kar kaže na veliko potenciala, ki ga tovrsten nakup ima. To sem tudi podrobneje raziskala. V teoretičnem delu je predstavljen pojem elektronskega poslovanja, razvoj in področja elektronskega poslovanja, pojem spletnega nakupovanja, razvoj spletnega nakupovanja, generacije potrošnikov, vrste artiklov, sestavni deli spletne trgovine, zaupanje potrošnikov, prednosti in slabosti spletnega nakupovanja ter pravice in navodila za spletno nakupovanje. V svoji raziskavi sem izvedla osem polstrukturiranih intervjujev med slovenskimi spletnimi kupci. Vsak izmed njih je dobil deset enakih vprašanj, ki so se nanašala na razloge za spletni nakup, najpogostejši razlog za spletni nakup, pogostost nakupa, internetno varnost, zaupanje v spletno nakupovanje, kraj nakupa, izdelke ter način plačila. Na koncu sledi empirični del. V tem delu so predstvaljeni razultati analize, kjer lahko vidimo, da slovenski kupci raje nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah. Število nakupov je zelo različno. Nekateri nakupujejo občasno, spet drugi bolj pogosto. Slovenski kupci prav tako dobro sami skrbijo za varnost spletnega nakupovanja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, internet, svetovni splet, nakupovanje, izdelek, stranka
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1982; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,18 MB)