1591. |
1592. |
1593. |
1594. |
1595. |
1596. Pravne in ekonomske značilnosti stavbne pravice, s posebnim poudarkom na njeni obdavčitviAnita Ana Erjavec, 2011 Ključne besede: stavbna pravica, pravni institut, pravni sistem, lastništvo, nepremičnina, fiktivno zemljišče, nadomestilo, davčni zavezanec, davčna ureditev, harmonizacija, direktiva
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2783; Prenosov: 146
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
1597. Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenjaSandra Radovič, 2018 Opis: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Ključne besede: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 3358; Prenosov: 408
Celotno besedilo (541,09 KB) |
1598. |
1599. Alternativno reševanje sporov na področju zavarovalniške dejavnostiUrška Star, 2018 Opis: Diplomska naloga je osredotočena na analizo alternativnega reševanja sporov na področju zavarovalniške dejavnosti. Zavarovalniški spori so posebnizato, ker izvirajo večinoma iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalniceimajonamreč interes, da spore rešijona čim hitrejši, miren in zaupen način ter nadaljujejoposlovna razmerja s strankami kot zavarovalci. Obenem pa so zavarovalnice po zakonu zavezane zagotoviti postopke izvensodnega reševanja sporov za stranke kot potrošnike. Ker gre v zavarovalniški dejavnosti velikokrattudiza spore vezane na odškodnino, pa imajo podoben interes tudi zavarovanci, da dobijo izplačilo. Zavarovalna pogodba je sicer ena izmed bolj kompliciranih pogodb obligacijskega prava, zato je potrebna pojasnitev tudi bistvenih institutov zavarovalnega prava. Nepoznavanje vsebin zavarovalnih pogodb in dejavnosti je namreč lahko tudi razlog, ki privede do sporov. Diplomska naloga,ob presoji in primerjavi s sodnim postopkom reševanja sporov zastopa stališče, da so oblike alternativnega reševanja sporov, kot so predvsem arbitraža, ki je najbolj podobna postopkom pred sodišči in se konča z meritorno odločbo, pa tudi mediacija, kot posredovalni organ ter institut varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, za primere kršitev etičnega kodeksa in dobrih poslovnih običajev zavarovalnic, primerni načini za razreševanje zavarovalniških sporov. Pomembno jih je le uporabiti na pravilen način in s pravo obliko glede na naravo spora.
Ključne besede: zavarovalništvo, alternativno reševanje sporov, zavarovalni spori, arbitraža
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2778; Prenosov: 233
Celotno besedilo (715,03 KB) |
1600. Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v LuksemburguVanessa Marcola, 2016 Opis: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Ključne besede: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2588; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,32 MB) |
