61. Avtohtonost kot kriterij za status »narodne manjšine« in upravičenost do manjšinskih pravicArmend Čadraki, 2023 Opis: Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine
Objavljeno: 29.08.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
62. Insolvenčna kriminalitetaNeja Intihar, 2023 Opis: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Ključne besede: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Objavljeno: 29.08.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 35
Celotno besedilo (993,35 KB) |
63. Program provođenja energetske obnove zgrada do gotovo nulte energijeMarin Žgela, 2023 Opis: V 21. stoletju je eno najpomembnejših vprašanj, ki jih mora rešiti civilizacija, energetska prenova stavb. Želijo izboljšati energetsko porabo stanovanjskih in poslovnih stavb, hkrati pa razviti ustreznejšo skrb za okolje in svet, v katerem ljudje živimo. Zmanjšati želijo negativni učinek človeškega napredka na podnebne spremembe. Energetska prenova stavb ima celo vrsto prednosti, ki so dolgoročno donosne. Vendar je zadnja leta hrvaška javnost ni prepoznala na primeren in potreben način. Koncept NZEB je nekaj, kar je treba v Republiki Hrvaški še naprej razvijati, da bi državljani opazili in sprejeli koristne novosti tega koncepta. Emisije toplogrednih plinov so eden glavnih vzrokov za pojav globalnega segrevanja. Mestno okolje predstavlja velik del celotne porabe energije in ustvari velik del emisij CO2 v Evropi. Nedavne študije kažejo, da je stanovanje eden najbolj odgovornih sektorjev za globalne vplive na okolje. Čeprav je bil v zadnjih letih na področju energetsko učinkovitih stavb dosežen velik napredek, imajo ljudje še vedno različne poglede in dvome o NZEB, ki so pogosto povezani s stroški investicij in vzdrževanja. Hrvaška namerava do leta 2030 energetsko prenoviti 6,3 milijona kvadratnih metrov večstanovanjskih stavb. Težišče dela je tako razdeljeno na: analizo trenutnih rezultatov na področju energetskih prenov glede na zahteve EPBD (NZEB), odnos občanov do obnovljivih virov energije v stavbah, informiranje o možnostih financiranja. energetsko prenovo stavb in njihovo rabo ter pripravljenost na zahteve za energetsko prenovo stavbe na skoraj nič energijsko glede na trenutne trende. Zato se preučuje upravni del v zvezi z energetsko prenovo stavb, trenutne možnosti in omejitve izvedbe energetske prenove. V teoretičnem delu in analizi trenutnega razvoja in uporabe NZEB energetske učinkovitosti so uporabljene metode klasifikacije, kompilacije, primerjave in posplošitve. V raziskovalnem delu, torej pri kvantitativni analizi, bo uporabljena metoda zbiranja podatkov z metodo anketiranja. Rezultati prikazujejo trenutni odnos državljanov do energetske prenove, kot tudi trenutno stanje energetske prenove na Hrvaškem.
Objavljeno: 29.08.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 25
Celotno besedilo (934,74 KB) |
64. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicahAnja Soderžnik, 2023 Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,46 MB) |
65. Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski UnijiKatja Žura, 2023 Opis: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 38
Celotno besedilo (803,95 KB) |
66. Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksiAljoša Kovač, 2023 Opis: V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.
Ključne besede: delniška družba, delničarji, delnica, osnovni kapital, korporacijske pravice, manjšinski delničarji, večinski delničarji, načelo kapitalske večine, pravice manjšinskih delničarjev, sodna praksa
Objavljeno: 06.07.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 57
Celotno besedilo (633,31 KB) |
67. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike SlovenijeMaša Pikon, 2023 Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 66
Celotno besedilo (807,64 KB) |
68. Neskladja med teorijo in prakso pri upravljanju urbanih degradiranih območij - na primeru Občine IzolaMatjaž Štolfa, 2023 Opis: Degradirana območja kot neustrezno izkoriščeni deli ogrožajo javno zdravje in predstavljajo nevarnosti za naravo in okolje, ki s primerno ureditvijo in upravljanjem predstavljajo potencial za trajnostno rabo in pomembno vplivajo na pospeševanje gospodarskega razvoja. S študijo primera sem predstavil degradirano območje Ladjedelnice Izola, ki že od zadnjega desetletja 20. stoletja čaka na svojo revitalizacijo. Želel sem ugotoviti, zakaj se kljub vsem možnostim, ki jih ponujajo zakonodaja in državne smernice in spodbude, še vedno dogaja, da so degradirana območja, čeprav ležijo na elitnih lokacijah, desetletja prepuščena propadanju. Namen raziskave je bil ugotoviti dejanska neskladja med teorijo in prakso, ki so mi omogočila ugotoviti, kako urediti degradirana območja, da bi obogatila državo in družbo. Koncept urbane prenove ima pomembno vlogo v razvoju urbanih okolij, s katerim je mogoče načrtovati ekonomski in prostorski razvoj mest, a gre lahko tudi za premočno obliko nadzora mestnih oblasti in motnjo na prostem trgu. Z ekonomsko analizo študije primera sem ovrednotil in podal svojo različico rešitve za nadaljnji razvoj območja Ladjedelnice Izola. Delo predstavlja učinke pomanjkanja usmeritvene politike in glavne probleme regeneracije postindustrijskega območja. Ugotavljam, da pravila prostega trga, ki veljajo pri nas, dopuščajo večdesetletno degradiranost lokacije zaradi parcialnih interesov posameznikov in politik, kjer se ideje izgubijo med papirologijo, krizami in drugimi izgovori.
Ključne besede: degradirano območje, urbana prenova, trajnostni prostorski razvoj, občina Izola, Ladjedelnica Izola
Objavljeno: 26.06.2023; Ogledov: 388; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,34 MB) |
69. Umetna inteligenca in človekovo dostojanstvoMIhajela Črnko, 2023 Opis: Človekovo dostojanstvo kot širok pojem in temeljna vrednota je v zakonodaji zaščiteno prek številnih posrednih in neposrednih mehanizmov. V povezavi z umetno inteligenco se pojavlja vprašanje, kako to temeljno vrednoto ustrezno zaščititi, kar je temeljna predpostavka diplomske naloge. Z deskriptivno in analitično metodo to delo podaja pregled literature in posnetek stanja trenutnih prizadevanj za regulacijo umetne inteligence, vključitev ustrezne zaščite človekovega dostojanstva v teh predlogih in njegovo vključenost v nezavezujočih aktih mednarodnopravnih organizacij. Na podlagi analize primerov uporabe umetnointeligenčnih sistemov v upravnopravnih postopkih utemeljuje, da zaradi tehnoloških omejitev sistemov umetne inteligence na področju nepristranskosti in preglednosti obstajajo potrebe po zaščiti človekovega dostojanstva z zakonodajnim okvirom, kot je Akt o umetni inteligenci, ki je trenutno v postopku sprejetja. Analiza obstoječih problemov in prizadevanj kaže na dodatno potrebo po vključitvi deležnikov iz pravnih in računalniških znanosti. Hkrati je, glede na čas pisanja tega dela, ko je potencial aplikacij umetne inteligence v porastu, potrebna raziskava in razprava o vključitvi človekovega dostojanstva v pravne okvire v njihovih temeljih neposredno, ne zgolj posredno prek etičnega razvoja in uporabe umetne inteligence. Posebej je nujen kritičen pogled na uporabo umetnointeligenčnih rešitev v postopkih javne uprave in sodstva.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, umetna inteligenca, človekove pravice, mehko pravo, zakonodajni predlog
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 89
Celotno besedilo (516,65 KB) |
70. Kritična ocena dela velenjskega CSD v primeru odvzema dveh dečkovTina Ceglar, 2023 Opis: »Odvzem otroka staršem in posledična namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice.« Diplomsko delo se osredotoča na dogodke dne 30.3.2016. Mladoletna dečka, stara tri in pet let, sta bila iz vrtca odpeljana v rejništvo k neznani družini. V vrtec ju je zjutraj pripeljala babica, pri kateri sta živela od 25.12.2015. njuno mati je oče za božič ubil. Odvzem otrok, ki ga je izvršil Center za socialno delo Velenje, in namestitev v neznano rejniško družino sta tako sprožila vrsto sodnih postopkov, nekateri trajajo še danes. Naloga in namen predmetnega diplomskega dela sta podati kritično oceno zgoraj opisanega odvzema, ki ga je izvedel CSD Velenje. Temo bom raziskovala z vidika kvalitativnih metod, osredotočila pa se bom na analizo sekundarnih virov. Kot raziskovalna vprašanja, ki predstavljajo rdečo nit celotne pripovedi, sem postavila vprašanje o zakonitosti dotičnega odvzema, ki je bil v pristojnosti CSD Velenje, njegovo nujnost v tem določenem primeru, urejenost rejništva z vidika namestitve otrok pri starih starših pri nas in aktualno dogajanje v zadevi. V zaključnem delu naloge podajam odgovore na zastavljena vprašanja, do katerih sem prišla z lastnim delom in raziskovanjem virov, tako v teoretičnem kot v praktičnem delu diplomske naloge.
Ključne besede: družinsko življenje, rejništvo, otroci, stari starši, Center za socialno delo Velenje
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,03 MB) |
