871. Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeveSimona Gerjevič, 2016 Abstract: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Keywords: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 4192; Downloads: 181
 Fulltext (2,11 MB) |
872. Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitveGoran Drovenik, 2016 Abstract: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Keywords: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 4379; Downloads: 196
Fulltext (1,90 MB) |
873. Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v SlovenijiKatarina Draksler, 2016 Abstract: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Keywords: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 3905; Downloads: 180
Fulltext (1,27 MB) |
874. Produktna odgovornost v Evropski unijiDamijan Dolinar, 2016 Abstract: Predmet raziskave je produktna odgovornost (PO) v EU. Preučen je s pravnega, ekonomskega, kulturno-zgodovinskega, družbeno-sociološkega in politično-upravnega vidika. Rezultat je več-disciplinarna jedrnata predstavitev objektivne PO, ki jo uvaja zakonodaja EU, in do neke mere tudi civilno-pravne odgovornosti za proizvode z napako, ki se še vedno uporablja v državah članicah (DČ). Evropski model PO vsaj okvirno umesti v svetovni kontekst. Nakaže razmejitve in medsebojne vplive s področji varstva potrošnikov ter kakovosti in splošne varnosti proizvodov. Na kratko analizira in interpretira dostopne podatke o gospodarskih učinkih pravnega urejanja PO. Opravi okviren pregled (vrst) predpisov, ki na ravni EU in v DČ urejajo to področje. Posebej se poglobi v problematiko poenotenja sistema objektivne PO po vsej EU in procesa prenosa predpisov EU v pravne rede DČ. V tem procesu zazna kar nekaj težav, zato v sklepnem delu poda predlog, kako bi hitreje in lažje dosegli želeno končno stanje. Osrednji del naloge je podan v treh vsebinskih poglavjih, in sicer: POJEM PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V STROKOVNI LITERATURI, PRESEK SKOZI ZGODOVINO PRAVNEGA UREJANJA PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V SVETU in PRAVNA UREDITEV PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V EVROPSKI UNIJI. Slednje obravnava tudi problematiko procesa harmonizacije prava PO na ravni EU, vključno z nekaterimi dogodki, ki ta proces zaznamujejo zadnje čase.
Keywords: produktivna odgovornost, objektivna odgovornost, varstvo potrošnikov, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 4509; Downloads: 214
Fulltext (1,72 MB) |
875. Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programeTomaž Čop, 2016 Abstract: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Keywords: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 4529; Downloads: 194
Fulltext (2,27 MB) |
876. Pomen človekovih pravic in izvrševanje sodb ESČPVesna Brdnik, 2016 Abstract: Človekove pravice današnjega časa so izjemnega pomena, saj so temelj civilne in demokratične družbe. Skozi zgodovino so se uveljavile v številnih listinah, dokumentih in ne nazadnje tudi v ustavah. Vzori ustav ZDA, francoske ustave (Deklaracija o pravicah človeka in državljana) so bili vodilo za pisanje ustav v evropskem prostoru. Zaščita ljudi s človekovimi pravicami pred oblastjo in pred arbitrarnimi posegi v življenje ljudi daje ljudem pravno varstvo, ki ga zagotavljajo redna in ustavna sodišča. Po grozotah druge svetovne vojne je bila Evropa na vrhuncu spoznanja, da morajo biti človekove pravice vključene v najvišje pravne akte držav in tako je nastala skupna mednarodna organizacija, z željo in ciljem po preprečitvi takšnih dejanj v prihodnje. Tako kot smo bili ljudje skozi zgodovino priča mnogim kršitvam človekovih pravic, smo tudi danes. Obstoj institucije, kot je Svet Evrope, je izjemnega pomena, saj v okviru nadzora Odbora ministrov Sveta Evrope skrbi za dosledno in učinkovito spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah ter za ohranjanje načela pravne države, demokracije, pluralizma in enakosti pravic za vse ter vsakršno prepoved diskriminacije. Odbor skrbi za učinkovito izvrševanje in implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter od držav terja politično voljo, moralno etiko, da storijo vse potrebno, da je za človekove pravice in izvršitev sodb poskrbljeno. Države imajo torej pozitivno pravno obveznost, da uresničujejo sodbe ESČP in preprečujejo podobne kršitve, izhajajoč iz odločb ESČP v prihodnje ter da se domača sodišča posamezne države članice sklicujejo na sodno prakso ESČP. Vendar ni vedno tako in je od držav potrebno terjati večjo politično voljo, da izvrši posamezno sodbo. To je še posebej pomembno pri težjih primerih, kadar za pritožnike vsakršen predlog trajanja postopka in nedoslednost pušča v njihovem življenju trajne in škodljive posledice. Zagotovitev pravičnega zadoščenja je za pritožnika ključnega pomena, zato si morajo države prizadevati, da bo v prihodnje nerešenih zadev čim manj in da bo storjeno vse, da bodo človekove pravice resnično uresničene v posamičnem pravnem redu držav članic.
Keywords: sodna praksa, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 5433; Downloads: 381
Fulltext (1,03 MB) |
877. Ogrožanje varnosti z nevarnimi kemikalijamiZoran Bučalič, 2016 Abstract: V svetu se povečujejo proizvodnja, promet in uporaba kemikalij, ki se po svojih lastnostih uvrščajo med nevarne snovi. Zaradi nesreč oziroma nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje so naši ekosistemi vključno z ljudmi, ki tam živijo, vse bolj ogroženi. S stališča možnih nesreč z nevarnimi snovmi predstavljajo glavne vire nevarnosti predvsem industrijski obrati, kjer se izdelujejo, predelujejo ali uporabljajo večje količine nevarnih snovi, skladišča teh snovi, prevozi nevarnih snovi po cestah, železnici ali po morju ter odlagališča kemikalij. Drugo področje kemijske varnosti je, ko gre za namerno zlorabo učinkov kemikalij z namenom ogrožanja varnosti v državi in ga lahko razdelimo na teroristično delovanje in kriminalno delovanje z namenom povzročiti škodo %drugemu% iz različnih razlogov. Tveganja in nevarnosti v zvezi z nevarnimi kemikalijami pokriva veliko zakonskih določb, ki so razpršene po dejavnostih in so zaradi tega težko razumljive, še posebej, če se v svojih določbah prikrivajo. Zaradi tega je sodelovanje med subjekti nacionalne varnosti pomembno in se izboljšuje, vendar se še vedno pojavljajo pomanjkljivosti. Nekatere ustanove pokrivajo posamezna področja zagotavljanja varnosti, kot so Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za kemikalije in drugi, vendar so ti subjekti omejeni na zelo ozka področja. Centralna informacijska podpora se počasi vzpostavlja in izboljšuje, k temu verjetno pripomoreta tudi sodelovanje s podobnimi organi v državah Evropske skupnosti in dostop do skupnih baz na tem področju ter s tem do podatkov, ki jih prej ni bilo mogoče pridobiti.
Keywords: kemikalije, nevarne snovi, ogrožanje varnosti, bioterorizem, normativni ukrepi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 4917; Downloads: 205
Fulltext (1,22 MB) |
