Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok. Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem. V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej predstavljamo njene zaključke. Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne bo.
Keywords: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Published: 26.07.2021; Views: 1045; Downloads: 68
Fulltext (1,68 MB)

Abstract: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno varstvenih zavodih.
Keywords: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 1096; Downloads: 150
Fulltext (1,77 MB)

Abstract: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Keywords: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 1084; Downloads: 160
Fulltext (1,70 MB)

Abstract: Notranja javnost je prisotna v vseh organizacijah, ne glede na velikost ali predmet poslovanja. Pogosto pa je ta zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena. Glavni namen magistrskega dela je pojasniti, kakšno vlogo ima sistem notranjega komuniciranja kot pomembne dejavnosti managerjev pri uspešnosti organizacije. S komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje. V empiričnem delu naloga prikazuje notranje komuniciranje in s tem povezane probleme s katerimi se srečujejo v Domu upokojencev Podbrdo. Le-ti nastajajo predvsem zaradi sloga vodenja in zaradi slabe vertikalne komunikacije v zavodu. V zaključku so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo potrdili, da komuniciranje med zaposlenimi (horizontalna komunikacija) in komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi (vertikalna komuikacija) v organizaciji vpliva na zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: notranja komunikacija, mednarodni odnosi, zadovoljstvo zaposlenih
Published: 26.07.2021; Views: 1209; Downloads: 71
Fulltext (1,26 MB)

Abstract: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani, običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti. Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in prevlado nad drugo osebo. Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna. Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja. V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči, alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje, brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Keywords: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 949; Downloads: 75
Fulltext (1,76 MB)