Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 360
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Prenos zgodovinskega spomina o vplivu begunstva in begunskih taborišč na civilno prebivalstvo med in po soški fronti
Karin Premrl, 2022

Abstract: Prva svetovna vojna je pustila močan pečat na civilno prebivalstvo. V Posočju se je moralo na tisoče ljudi nemudoma izseliti iz svojih domov in se zateči v neznano. Veliko ljudi je bilo nastanjenih v taboriščih, v katerih so opravljali različna dela, da so zaslužili za preživetje. Žene, otroke in starejše bolne ljudi je vojska pustila v zaledju, očete oziroma može in sinove pa vpoklicala za bojevanje na fronti. Tema diplomske naloge zavzema prenos zgodovinskega spomina o begunstvu iz obdobja soške fronte med desetimi posamezniki. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali se spomin na to obdobje prenaša iz roda v rod, ali spomin na to obdobje tone v pozabo ter koliko to obdobje potomci beguncev poznajo. Kot raziskovalno metodo smo uporabili intervju, katerega smo izpeljali s posamezniki, starimi med 55 in 80 let. Od tega smo izbrali pet moških in pet ženskih oseb. Izbrali smo tiste posameznike, za katere smo predvideli, da poznajo zgodovinski čas in obdobje soške fronte ter s tem obdobjem povezano begunstvo. V nalogi smo si zastavili eno raziskovalno vprašanje. Ko smo z raziskavo zaključili, smo odgovorili na to vprašanje in tako prišli do ključnih ugotovitev. S samo raziskavo smo prišli do zaključka, da je spomin na trpljenje prebivalstva še močno živ, še posebej pri ljudeh, ki so imeli prednike v begunstvu iz obdobja soške fronte.
Keywords: begunstvo, begunska taborišča, soška fronta, civilno prebivalstvo, spomini, kolektivni spomin, pričevanja, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 440; Downloads: 21
.pdf Fulltext (670,12 KB)

32.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica
Alja Žibret Božič, 2022

Abstract: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Keywords: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 523; Downloads: 48
.pdf Fulltext (1,43 MB)

33.
Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom
Romana Zupan, 2022

Abstract: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Keywords: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 523; Downloads: 52
.pdf Fulltext (2,31 MB)

34.
Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev?
Helena Volčanjk, 2022

Abstract: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca. Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Keywords: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 441; Downloads: 49
.pdf Fulltext (2,13 MB)

35.
Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav bolezni, obravnave in rehabilitacije
Klaudija Vertačnik, 2022

Abstract: O sindromu izgorelost se v zadnjem desetletju ali dveh precej govori in je prepoznan kot epidemija sodobnega časa. Okolje, v katerem živimo, ni spodbudno, tehnološki napredek je neizprosen. Čas, ki ga imamo na voljo, je čedalje bolj omejen. Od posameznika zahteva vse tisto, kar je v nasprotju z njegovo naravo, osebnimi značilnostmi in njegovimi vrednotami. V magistrski nalogi z naslovom »Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav izgorelosti, procesa bolezni, obravnave in rehabilitacije« obravnavamo različne vidike, ki vodijo v izgorelost. V ospredju smo obravnavali dva dejavnika tveganja, neželeni stres kot zunanji dejavnik in tvegane osebnostne značilnosti kot notranji dejavnik, ki lahko privedeta do pojava izgorelosti. Izgorelost kot fenomen, kot ga poimenujejo, namreč nastavlja ogledalo naši družbi, kjer je v ospredju kapital pred človekom in kjer se izgubljajo vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost in socialna pravičnost. V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembno vlogo imajo čustva in naše izkušnje ter značilnosti v primarni družini. Prav v slednji nam je namreč dana prva izkušnja ravnanja s čustvi. V empiričnem delu smo s študijo primera predstavili izgorelost v različnih obdobjih tako skozi kronološki kakor tudi vsebinski vidik, podprtim z raziskavo in strokovno literaturo. Začenši s časom pred izgorelostjo, ko podrobno raziskujemo samovrednotenje in medosebne odnose, nadalje opišemo stanje izgorelosti in nadaljujemo z zdravljenjem izgorelosti na primarni in sekundarni ravni, ki je ključnega pomena za ugotavljanje diagnoze in nadaljnjo obravnavo. V zaključku naloge prikažemo ključne elemente v rehabilitaciji in reintegraciji v delovno okolje in življenje po izgorelosti. Zato smo kritični do posploševanja, da je posameznik z izkušnjo izgorelosti len in simulira. Te označbe so odraz nerazumevanja in nevednosti, kar potisne človeka še v hujšo nemoč ravno v času, ko najbolj potrebuje razumevanje in oporo. Namen naloge je tako tudi ozaveščanje širše javnosti o pojavnosti in značilnosti izgorelosti.
Keywords: izgorelost, osebnostne značilnosti, tvegani dejavniki, zdravljenje, rehabilitacija, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 450; Downloads: 41
.pdf Fulltext (660,69 KB)

36.
Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije
Marko Velikanje, 2022

Abstract: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike, te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje, Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Keywords: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 441; Downloads: 53
.pdf Fulltext (797,24 KB)

37.
Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog
Aleksandra Vasiljević, 2022

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Keywords: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 592; Downloads: 37
.pdf Fulltext (1,65 MB)

38.
Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja
Erna Toromanović-Sendić, 2022

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci (udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«). Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti. Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal informiranja za vse generacije.
Keywords: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 452; Downloads: 40
.pdf Fulltext (2,35 MB)

39.
Primerjava položaja LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji skozi odkrivanje identitete
Ilija Todorović, 2022

Abstract: Ta magistrska naloga se je ukvarjala s položajem LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji, in sicer skozi proces razkritja spolne usmerjenosti ali spolne identitete. LGBT-osebe imajo namreč še vedno veliko težav pri razkrivanju lastne identitete. V teoretičnem delu magistrske naloge so razloženi osnovni pojmi, kot so homoseksualnost, predstavljen je pomen izraza LGBT in opisani so pojmi homofobija, bifobija in transfobija. Razloženi so tudi pojmi, kot so diskriminacija, nasilje in predsodki nad LGBT-osebami. V nadaljevanju je razloženo, kaj predstavlja proces razkritja identitete, kar je tudi ključen izraz te raziskave. Preden smo začeli z raziskovanjem v Srbiji in Sloveniji, smo pregledali najprej že obstoječe raziskave in nadalje predstavili pravice LGBT-oseb in pravice ter položaj LGBT-oseb v svetu. Opisali smo zgodovinski LGBT-dogodek Parado ponosa, saj predstavlja razkritje identitete. V nadaljevanju smo pregledali zgodovino razvoja pravic in boja LGBT-oseb v Sloveniji in Srbiji. Empirični del raziskave je sestavljen iz dveh raziskav. Ena raziskava je bila opravljena v Srbiji, druga Sloveniji. Raziskave so bile kvantitativne in opravljene s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega cilj je bil ugotoviti in spoznati položaj, potrebe in življenje LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji. Skozi anketni vprašalnik smo želeli dobiti podatke in informacije o samem procesu razkritja LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji, nato pa narediti primerjavo med državami. Rezultati so pokazali, da so LGBT-osebe zaradi svoje identitete še vedno v strahu, a veliko bolj v Srbiji kot Sloveniji. Odnos okolja, družine in prijatelji so ključni dejavniki, ki vplivajo na razkritje identitete in spolne usmerjenosti, kar predstavlja ključne razlike med državama, zaradi različne miselnosti in tradicije.
Keywords: LGBT-osebe, razkritje identitete, težave, homofobija, odnos okolja, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 424; Downloads: 54
.pdf Fulltext (1005,20 KB)

40.
Vpliv miselnih napak na vedenje
Darja Tahirović, 2022

Abstract: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja. V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo. V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Keywords: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 527; Downloads: 63
.pdf Fulltext (751,12 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top