Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


51 - 60 / 360
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspotting
Maša Ošabnik Plemelj, 2022

Abstract: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem. V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Keywords: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Published: 06.01.2023; Views: 576; Downloads: 108
.pdf Fulltext (1,45 MB)

52.
Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in starši
Barbara Omerzel, 2022

Abstract: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Keywords: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Published: 06.01.2023; Views: 565; Downloads: 57
.pdf Fulltext (783,37 KB)

53.
Prometno stanje in razvojne priložnosti Bohinjske železnice
Nik Obid, 2022

Abstract: Bohinjska železnica je danes 129 kilometrov dolga železniška povezava med Jesenicami in Sežano, ki povezuje gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo. Njen potek je zaradi zgodovinske gospodarske pomembnosti umeščen v alpsko-jadranski prostor, kar je razlog za prečenje alpskih pregrad, rečnih dolin in kraške planote. Posledica takšnega poteka je njena težavnost, kar dokazujejo strmi vzponi oziroma padci proge, številni predori, galerije, viadukti, mostovi in prepusti, ki spadajo med presežnike na slovenskem železniškem omrežju. Takšna težavna železniška gradnja je posledica gostih prometnih tokov v času Avstro-Orgske monarhije iz smeri zgornjeavstrijskih dežel in Češke proti Trstu. Zaradi pestrega zgodovinskega dogajanja po razpadu cesarstva, so se omenjeni prometni tokovi preusmerili ali popolnoma usahnili, zaradi česar se je zmanjšala tudi pomembnost proge. Slednje je v kombinaciji s potekom po sorazmerno slabo poseljenih območjih vseh treh statističnih regij razlog, da se je v preteklosti ni pretirano obnavljalo ali nadgrajevalo, zaradi česar ima danes obravnavana železnica izredno zastarelo tirno, postajno in signalnovarnostno infrastrukturo ter tirna vozila. Prav tako se ji zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov ne namenja večje in pomembnejše vloge na potniškem ali tovornem področju v prihodnosti. S pričujočo magistrsko nalogo želimo dokazati, da je takšno stališče napačno. S kombinacijo študije primera in metodološkim opazovanjem smo naredili temeljito analizo trenutnega stanja na progi in z različnimi primerjavami ter morebitnimi prihodnjimi perspektivami izluščili njen izredno velik prometni potencial, ki še zdaleč ni tako omejen, kot ga lahko vidimo danes. S kombinacijo dveh metodoloških pristopov smo progo analizirali s treh vidikov: pestre preteklosti, stanja v današnjem času ter morebitne perspektive v prihodnosti. Ugotovili smo, da je njena svetla prihodnost in povečana prometna pomembnost mogoča predvsem z večjim vlaganjem v dotrajano infrastrukturo in tirna vozila ter smiselnim kombiniranjem potniškega in tovornega prometa.
Keywords: Bohinjska železnica, potniški promet, tovorni promet, turistična perspektiva, izboljšave, magistrske naloge
Published: 06.01.2023; Views: 612; Downloads: 35
.pdf Fulltext (21,92 MB)

54.
Družbena omrežja in samopodoba med mladimi
Pia Lapanja, 2022

Abstract: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Keywords: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 906; Downloads: 162
.pdf Fulltext (1,42 MB)

55.
Medkulturna analiza vpliva kulturnih razlik na neverbalno komunikacijo med poslovnimi srečanji v živo slovenskih in črnogorskih partnerjev
Jelena Lacmanović, 2022

Abstract: Raziskava obravnava izzive medkulturnih poslovnih srečanj slovenskih in črnogorskih poslovnih partnerjev s poudarkom na neverbalni komunikaciji na medkulturnih poslovnih srečanjih partnerjev. Raziskave vključujejo gradnjo teoretičnega okvira na podlagi Hofstedejevih šestih dimenzijah kulture ter na podlagi tega je bila opravljena navzkrižna analiza obeh držav, ki je pokazala, da so najbolj značilne razlike pri dimenziji Maskulinost-Femininost, medtem ko za Popuščanje in Dolgoročno orientacijo, Slovenija kaže enako razpršene lastnosti obeh skrajnosti. Ta primerjava je služila kot izhodišče za razvoj raziskovalne strukture. V kvalitativni študiji je bilo s tehniko snežne kepe vzorčenih 9 menedžerjev iz slovenskih in črnogorskih podjetij, torej iz partnerskih podjetij iz obeh držav. Bili so intervjuvani s tehniko polstrukturiranega intervjuja, pri čemer so obravnavali razlike in podobnosti v drži, očesnem stiku, fizičnem videzu, kronemiji in proksemiki ter lokaciji poslovnih sestankov. Podatki raziskav kažejo, da anketiranci niso zaznali večjih in bistvenih razlik, ki bi lahko vplivale na kakovost NVC ali vodile v večje konflikte. V primerjalni analizi dveh poslovnih kultur je bilo ugotovljenih več vidikov znotraj dveh področij parajezika in kronemije: Črnogorci so po poročanju bolj zgovorni, glasnejši in hitrejše, bolj gestikulirajo, prenagljeni v odločitvah in razpravah, Slovenci so bolj zadržani, umirjeni, manj izrazni med sestankov, ki si vzamejo več časa za odločitve in razprave. Vendar obe strani kažeta nizko raven zavedanja o NVC in ne posvečata dovolj pozornosti tem specifičnim znakom NVC. Skratka, čeprav obstajajo nekatere kulturne razlike med državami, pomembne ali ne, anketiranci kažejo voljo, da se jim približajo in jih obvladujejo.
Published: 23.12.2022; Views: 408; Downloads: 7
.docx Fulltext (1,45 MB)

56.
Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov
Katja Krivograd, 2022

Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi. Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano. Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19. Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 609; Downloads: 51
.pdf Fulltext (1,08 MB)

57.
Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klienta
Lidija Koritnik, 2022

Abstract: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Keywords: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 453; Downloads: 65
.pdf Fulltext (1,31 MB)

58.
Psihosocialna podpora za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester
Tadeja Kolander, 2022

Abstract: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Keywords: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 537; Downloads: 69
.pdf Fulltext (1,64 MB)

59.
Strah pred porodom
Ajda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021

Abstract: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah, ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti, načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe, zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke, psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Keywords: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 465; Downloads: 60
.pdf Fulltext (1,26 MB)

60.
Transcendentalna meditacija in njeni učinki na telesno in duševno zdravje
Petra Kikelj, 2022

Abstract: Teoretična izhodišča: Telesno in duševno zdravje predstavljata perečo problematiko po vsem svetu, ne nazadnje tudi zaradi pandemije Covida 19. Namen raziskave je raziskati delovanje transcendentalne meditacije ter njeno učinkovitost na telesno in duševno zdravje. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz PsycINFO, PsycARTICLES, SAGE Journals, Science Direct, PubMed in Google Scholar. Omejitveni kriteriji iskanja so bili: članki in strokovne knjige, objavljeni v recenzirani strokovni/znanstveni reviji, uporaba primernih in zanesljivih statistik, raziskujejo učinke tehnike transcendentalne meditacije na področju duševnega in telesnega zdravja ter vključujejo primerjavo transcendentalne meditacije in drugih tehnik. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 966.141 zadetkov vključenih 533 zadetkov, v končno analizo pa 205 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 29 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in metaanaliz, sledi 147 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij, nato sledi 5 sistematičnih pregledov korelacijskih študij ter 24 posameznih korelacijskih študij. Ugotovitve: Transcendentalna meditacija se kaže kot učinkovita tehnika, uporabna tako pri preventivi kot kurativi. Vadba transcendentalne meditacije pomembno vpliva na zmanjšanje stresa, anksioznosti, depresije, različnih vrst glavobolov, porabe alkohola in drog, srčno-žilnih bolezni, diabetesa, holesterola, ADHD, PTSD, porabo zdravil, senzitivnosti simpatičnega živčnega sistema, nespečnosti ter pomembno vpliva na boljšo šolsko uspešnost, ustvarjalnost, inteligentnost, spomin, produktivnost, kognitivno in vedenjsko fleksibilnost, počasnejše staranje, rehabilitacijo zapornikov in večjo koherentnost delovanja možganov. Določena področja so bolj raziskana kot druga, se pa vsa kažejo kot empirično odprta in primerna za nadaljnje raziskovanje. Dotaknemo se tudi pomanjkljivosti in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: transcendentalna meditacija, duševno zdravje, telesno zdravje, možgani, hormonski sistem, druge meditacije, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 994; Downloads: 452
.pdf Fulltext (926,48 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top