261. Supervizija v psihoterapijiTjaša Ravnikar, 2017 Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja
strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati
predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi
izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da
je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo.
V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali
smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina
psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina
psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku
supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo
primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne
potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo
kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski
odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz.
izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo,
na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega
intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in
supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate
ankete in postavljene hipoteze. Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 44 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
262. Zdravljenje odvisnosti od alkohola in rehabilitacija po zdravljenjuVeronika Mrak, 2017 Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem,
odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino,
prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od
alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje
populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela
zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja
alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani
vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa
podatke dobimo s heteroanamnezo.
V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola,
dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme,
diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi,
psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija
zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna
psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub
zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja,
kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s
pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih
alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z
vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših
rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za
včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in
razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik
in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah. Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1481; Prenosov: 238 Celotno besedilo (1,23 MB) |
263. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje. Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 840; Prenosov: 100 Celotno besedilo (613,36 KB) |
264. Postavljanje ciljev v zasebnem življenju in poslovnem okoljuPrimož Pangos, 2015 Opis: Danes vse več ljudi živi in deluje v poslovnih okoljih po ustaljenih tirnicah, brez kakršnihkoli
velikih sprememb, ki bi morda lahko izboljšale kvaliteto njihovega življenja ter izboljšale
pogoje njihovega poslovnega okolja. Razlog za to je zmeraj hitrejši tempo življenja. Zaradi
tega ljudje preprosto ne znamo oziroma ne zmoremo najti dovolj časa, energije in motivacije,
da bi se poglobili v kvaliteto življenja, v to, kako dosegati zadovoljstvo v poslovnem svetu
ter da bi analizirali naše trenutno stanje in razmislili, kako bi ga lahko v prihodnosti tudi
izboljšali oziroma obogatili. Čeprav ima večina ljudi željo, da bi dvignili kvaliteto življenja in
dosegli napredek v poslovnih okoljih, kjer delujejo, teh želja ne izpolni oziroma jih ne izpolni
v celoti, ker nima jasno postavljenih ciljev ali teh ne zna pravilno definirati. Cilje si lahko
vedno postavljamo tako na osebnem nivoju kot tudi na poslovnem. Pri tem so nam v pomoč
lahko različne tehnike in metode za postavljanje in doseganje ciljev, ki nas vodijo po korakih
pri definiranju kakovostnih ciljev, ki so realno dosegljivi v naši bližnji prihodnosti. Cilji so
lahko pomemben del našega življenja, saj z jasno postavljenimi cilji tako v zasebnem
življenju kot tudi v poslovnem svetu kažemo zanimanje za dosego napredka na vseh ravneh.
Če imamo svoje cilje zapisane na svojem osebnem seznamu ciljev, in jih nimamo samo v
naših mislih, nas ta seznam vsakič, ko se nanj ozremo, opomni, da začnemo konstruktivno
razmišljati o realizaciji le-teh. Zato želimo bralca opomniti, da je možen pozitiven vpliv na
naše zadovoljstvo v privatnem življenju kot tudi v poslovnem okolju, z doseganjem naših
zastavljenih ciljev. Ključne besede: osebnostni cilji, poslovni cilji, poslovno okolje, zasebno življenje, metode, tehnike, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 74 Celotno besedilo (1,82 MB) |
265. MEPIKlavdija Nahtigal, 2015 Opis: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša
veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih
kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo
zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti
čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna
tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe
sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog,
ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju,
gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako
rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se
zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo
več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso
nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov
osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute
in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo
nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni,
skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in
bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo
problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve.
Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s
katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju.
Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot
stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo. Ključne besede: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 59 Celotno besedilo (1,60 MB) |
266. Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitveJasmina Smajić Šupuk, 2016 Opis: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo
dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo.
Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu,
predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo.
Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti
financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja
socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju
treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj
svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega
podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih
okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele
usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih
skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da
je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim
za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast
tovrstnih podjetij počasnejša. Ključne besede: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 55 Celotno besedilo (1,04 MB) |
267. Zaposlovanje invalidovIda Štefanič, 2015 Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na
stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so
človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v
okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje
invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice
do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu
rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače
za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o
izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med
katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija
plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod
običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji.
Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v
Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih
mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter
zadovoljstvo pri delu.
V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na
področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem
invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik. Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 845; Prenosov: 65 Celotno besedilo (516,37 KB) |
268. SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politikeDejan Košuta, 2017 Opis: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge
pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame
moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed
glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji,
njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega
ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje
in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega
zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost
uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi
strokovne in kvalitetne storitve.
Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje
javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne
politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam
sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je
stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike.
V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in
razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne
teţave s katerimi se zavod srečuje. Ključne besede: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 15 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
269. Primerjava pokojninskega sistema v Sloveniji in na ŠvedskemAnja Štepec, 2017 Opis: V diplomski nalogi sem pisala o primerjavi pokojninskega sistema v Sloveniji in na Švedskem.
Podrobno sem preučila kako je sistem urejen v teh dveh državah.
Čeprav so države članice EU med seboj povezane, uporabljajo različne pokojninske sisteme.
Osnova njihovim sistemom so Bismarckov, Beveridgeov in Skandinavski model. Skozi
diplomsko nalogo natančno pojasnim urejenost pokojninskega sistema v Sloveniji in na
Švedskem, kako sta zasnovana in na katerem modelu temeljita. Slovenski sistem temelji na
Bismarckovem modelu, medtem ko Švedski na Skandinavskem modelu.
Namen moje diplomske naloge je, da poleg opisa pokojninskih sistemov dotičnih držav,
naredim tudi primerjavo le-teh. Tako sem prišla do ugotovitev, da imata sistema nekaj
podobnosti, npr. oba temeljita na 3. stebrnem modelu. Hkrati pa sem prišla tudi do nekaj
zanimivih podatkov iz katerih se kaj hitro opazi, kateri sistem je bolj naklonjen državljanom in
jim nudi večjo socialno varnost.
Slovenski pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti – PAYG sistem. Posebnost
pokojninskega sistema na Švedskem pa je uvedba NDC računov, oziroma ti. sistem navideznih
računov. Na kratko to pomeni, da ima vsak državljan moč videti, koliko prispevkov je bilo
plačanih. Za Švedski pokojninski sistem pa je vredno izpostaviti dejstvo, da je to sistem, ki je
odličen primer učinkovitega zagotavljanja socialne varnosti vsem generacijam. Predstavlja
pravičen, pregleden, predvsem pa finančno dosledno urejen sistem varčevanja za starost.
V empiričnem delu diplomske naloge sem anketirala delovno aktivno prebivalstvo in
upokojence. S pomočjo katerih sem pridobila dva različna vidika na pokojninski sistem. Ključne besede: primerjava, pokojninski sistem, Bismarckov model, Skandinavski model, PAYG sistem, NDC računi, upokojenci Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1043; Prenosov: 44 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
270. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družiniAnja Rijavec, 2014 Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1751; Prenosov: 93 Celotno besedilo (921,12 KB) |