Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo. V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz. izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo, na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate ankete in postavljene hipoteze.
Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 44
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre odnose znotraj družine. Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata spopasti na način, ki je ustrezen za oba. Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja. Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere. Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 840; Prenosov: 100
Celotno besedilo (613,36 KB)

Opis: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog, ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju, gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni, skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve. Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju. Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo.
Ključne besede: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji. Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter zadovoljstvo pri delu. V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 845; Prenosov: 65
Celotno besedilo (516,37 KB)

Opis: V diplomski nalogi sem pisala o primerjavi pokojninskega sistema v Sloveniji in na Švedskem. Podrobno sem preučila kako je sistem urejen v teh dveh državah. Čeprav so države članice EU med seboj povezane, uporabljajo različne pokojninske sisteme. Osnova njihovim sistemom so Bismarckov, Beveridgeov in Skandinavski model. Skozi diplomsko nalogo natančno pojasnim urejenost pokojninskega sistema v Sloveniji in na Švedskem, kako sta zasnovana in na katerem modelu temeljita. Slovenski sistem temelji na Bismarckovem modelu, medtem ko Švedski na Skandinavskem modelu. Namen moje diplomske naloge je, da poleg opisa pokojninskih sistemov dotičnih držav, naredim tudi primerjavo le-teh. Tako sem prišla do ugotovitev, da imata sistema nekaj podobnosti, npr. oba temeljita na 3. stebrnem modelu. Hkrati pa sem prišla tudi do nekaj zanimivih podatkov iz katerih se kaj hitro opazi, kateri sistem je bolj naklonjen državljanom in jim nudi večjo socialno varnost. Slovenski pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti – PAYG sistem. Posebnost pokojninskega sistema na Švedskem pa je uvedba NDC računov, oziroma ti. sistem navideznih računov. Na kratko to pomeni, da ima vsak državljan moč videti, koliko prispevkov je bilo plačanih. Za Švedski pokojninski sistem pa je vredno izpostaviti dejstvo, da je to sistem, ki je odličen primer učinkovitega zagotavljanja socialne varnosti vsem generacijam. Predstavlja pravičen, pregleden, predvsem pa finančno dosledno urejen sistem varčevanja za starost. V empiričnem delu diplomske naloge sem anketirala delovno aktivno prebivalstvo in upokojence. S pomočjo katerih sem pridobila dva različna vidika na pokojninski sistem.
Ključne besede: primerjava, pokojninski sistem, Bismarckov model, Skandinavski model, PAYG sistem, NDC računi, upokojenci
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1043; Prenosov: 44
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...