271. Asertivnost v vsakdanjem življenjuAnja Planina, 2015 Opis: Za vzpostavitev in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov je pomembna ustrezna
komunikacija. Kateri tip komunikacije bomo izbrali, je odvisno od situacije in udeležencev v
pogovoru. Z asertivno komunikacijo lahko brez problema vzpostavimo dobro komunikacijo.
Če se želimo naučiti zavestno asertivno komunicirati, imamo na voljo tehnike asertivnosti, ki
nam pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji. Pri asertivni komunikaciji se znamo uveljaviti,
stati za svojimi željami, potrebami in spoštovati sebe ter druge udeležence v pogovoru.
Udeležencem v pogovoru ne škodujemo, temveč jih spoštujemo.
Namen diplomske naloge je predstaviti komunikacijo v medosebnih odnosih in nato
podrobneje asertivnost, ki je ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje dobrih
medosebnih odnosov. Cilj naloge je ugotoviti ali so ljudje seznanjeni s pojmom asertivnost,
ali so moški ali ženske bolj asertivni ter kateri stil komuniciranja prevladuje pri obeh spolih.
Za pridobitev rezultatov raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo.
Uporabljen je bil vprašalnik avtorice Marie Joseph Chalvin iz knjige »Kako preprečiti
konflikte«. Vprašalnik je bil sestavljen iz 60 trditev. Vsaka trditev je predstavljala primer
enega od stilov komuniciranja (agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno
komuniciranje). Rezultati so pokazali, da 75,7 % anketirancev pozna pojem asertivnost.
Razlike v asertivnosti med spoloma so minimalne. Asertivno komuniciranje prevladuje pri
obeh spolih. Poleg asertivnega komuniciranja, pri moških prevladuje manipulativni stil, pri
ženskah pa je bilo, na podlagi drugih raziskav, pričakovati, da bo prevladoval pasivni stil.
Vendar pa se je v naši raziskavi izkazalo ravno nasprotno, prekrivata se agresivni in
manipulativni stil komuniciranja. Ključne besede: komunikacija, medosebni odnosi, stili komuniciranja, asertivnost, tehnike asertivnosti, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1181; Prenosov: 252 Celotno besedilo (1,39 MB) |
272. Dejavniki odločanja potrošnikov pri nakupu gaziranih sladkih pijač v SlovenijiSara Novak, 2017 Opis: Diplomsko delo analizira dejavnike, ki vplivajo na odločanje potrošnikov pri nakupu
gaziranih sladkih pijačah. Torej namen je ugotoviti, kateri dejavniki so pri Slovenskih
potrošnikih najpomembnejši. Preučevanje potrošnika ter njegovega nakupnega obnašanja
je pomembno, saj podjetju lahko pomaga pri izbiri ustrezne strategije, s katero lahko
doseže zastavljene poslovne in strateške cilje.
V teoretičnem delu sem s pomočjo domače in tuje literature predstavila teorijo potrošnika
ter nekatere značilnosti v povezavi s potrošnikom, kot so potrebe, motivacija, zvestoba, in
zadovoljstvo. Na to sem opisala pet ključnih dejavnikov odločanja potrošnikov, in sicer
osebne, družbene, sociološke, psihološke ter ekonomske dejavnike. V naslednjem
poglavju sledi podroben opis nakupnega procesa, nakupnih vlog ter posameznih vrst
nakupnega vedenja in vseh stopenj nakupnega procesa. V nadaljevanju sem se posvetila
definiciji gaziranih sladkih pijač, ter opisu glavni sestavin, kot je sladkor v gaziranih
pijačah. Sledi analiza trga gaziranih sladkih pijač v Sloveniji ter predstavitev ključnih
blagovnih znamk, ki so na trgu med potrošniki najbolj prepoznavne. V praktičnem delu
sem s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo v kateri je sodelovalo 150
anketirancev. Po raziskavi sem analizirala odgovore, ter ugotovila, kateri dejavniki so
najbolj, ter kateri najmanj pomembni pri nakupu gaziranih sladkih pijačah. Na koncu sem
povzela še najpomembnejše ugotovitve in potrdila oziroma ovrgla zastavljene hipoteze Ključne besede: potrošniki, dejavniki, gazirane sladke pijače, nakupni proces, blagovne znamke, diplomske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 919; Prenosov: 84 Celotno besedilo (1,37 MB) |
273. Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetjaTamara Kokol, 2016 Opis: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je
takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo
socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so
brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako
naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene
koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj
diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za
ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je
razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa.
V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v
empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V
prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V
diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav
tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in
deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter
široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje. Ključne besede: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 75 Celotno besedilo (1018,06 KB) |
274. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja. Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1784; Prenosov: 170 Celotno besedilo (696,87 KB) |
275. Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanjaVida Jarc, 2013 Opis: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja
na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in
iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža
tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na
delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na
splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju,
kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena
dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost
obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na
vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s
področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko
svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Ključne besede: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1192; Prenosov: 48 Celotno besedilo (593,51 KB) |
276. Vloga tolmača za slovenski znakovni jezik v procesu visokošolskega izobraževanja gluhihVlasta Vrtačič, 2014 Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na
področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv,
saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim
izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem
delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni
razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika
sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika
uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje
Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu −
tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje
skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava
izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji
študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V
empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih
odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki
za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in
alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav
so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi
imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja
prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so
med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi
splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se,
da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med
profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo
in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo
naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po
permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega
znakovnega jezika s strani univerz. Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1256; Prenosov: 61 Celotno besedilo (898,31 KB) |
277. Odnosi na delovnem mestuAnamarija Šega, 2015 Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu
sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na
različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne
želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna
vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko
ognemo.
V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni
vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih.
Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla.
Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo
opravljeno hitreje in kvalitetnejše. Ključne besede: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 73 Celotno besedilo (615,13 KB) |
278. Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjihZorica Zaklan, 2010 Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo,
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati)
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 77 Celotno besedilo (877,55 KB) |
279. Mobbing v organizacijiZorica Pristov, 2015 Opis: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši
družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na
delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina
raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če
želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga
raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt
ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi
aplikativni prispevek raziskovalnega dela.
V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem
proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so
predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska
kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom.
Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu
so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem
delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje
literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je
uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik,
izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju. Ključne besede: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 76 Celotno besedilo (1,58 MB) |
280. Vpliv kariere na zasebno življenjeZdenka Pešut, 2012 Opis: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za
uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za
čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na
zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v
zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na
podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili
odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo
delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se
soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore
o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem
pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju
obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Ključne besede: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,42 MB) |