311. Pomen socialnega kapitala v podjetništvuMaja Bašelj, 2016 Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept
socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane
produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko
posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako
pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek.
Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja
ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti
takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se
razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost
organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in
seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni
kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi
subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in
dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne
pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi
raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo
pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja
pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi
načine, kako ga okrepiti. Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 746; Prenosov: 67 Celotno besedilo (2,12 MB) |
312. Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolahMagda Dragan, 2012 Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok.
Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje
v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti
učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje
romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno
oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z
devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem.
V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih
zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in
pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati
dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen
kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo
učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na
novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno
empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej
predstavljamo njene zaključke.
Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje
delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno
nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno
vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če
starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in
ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po
aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v
predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se
je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot
tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne
bo. Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 68 Celotno besedilo (1,68 MB) |
313. Vpliv zaposlenih v podjetjih na poplačilo dolga njihovih dolžnikovLilijana Ogrin, 2013 Opis: V Sloveniji in tudi drugod po Evropi vlada velika plačilna nedisciplina, ki povzroča
gospodarskim subjektom precej nevšečnosti. V današnji praksi je neplačilo ali plačilo
obveznosti z zamudo vse pogostejši pojav. Če podjetje zaide v težave, ne ogroža samo sebe
ampak tudi plačilno sposobnost svojih poslovnih partnerjev. Namen magistrske naloge je bil
raziskati vpliv zaposlenih, ki se ukvarjajo z izterjavo v majhnih in srednje velikih podjetjih
Dolenjske in Bele krajine, na poplačilo dolga njihovih dolžnikov. Z izbranimi sogovorniki
smo s kvalitativno raziskavo na podlagi delno strukturiranih intervjujev pridobili odgovore na
zastavljena vprašanja v uvodnem delu naloge. Zanimalo nas je kako in na kakšen način
postopajo zaposleni v izterjavi, da pridejo čim hitreje do poplačila dolga njihovih poslovnih
partnerjev.
Z raziskavo ugotavljamo, da je način dela zaposlenih ključni dejavnik, ki vpliva na
učinkovitost in uspešnost izterjave. Zaposleni v podjetjih, ki so bila vključena v raziskavo,
imajo vsestransko znanje, odlične komunikacijske sposobnosti ter profesionalen odnos do
poslovnih partnerjev. Spoštovanje pravil, previdnost in doslednost, odprtost za inovativnost,
so pomembne kvalitete omenjenih zaposlenih, ki pripomorejo k uspešnejši in učinkovitejši
izterjavi dolga njihovih dolžnikov, saj na tak način delujejo v smeri odgovornosti do podjetja
in do svojih poslovnih partnerjev. Ključne besede: plačilna nedisciplina, dolgovi, dolžniki, zamujanje s plačili, izterjava, preverjanje, ukrepanje, znanje, usposobljenost Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 862; Prenosov: 54 Celotno besedilo (1,52 MB) |
314. Vloga zaposlenih pri uspešnem delovanju sistema ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti v domu starejših občanovKsenja Jug, 2016 Opis: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v
domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge
znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že
pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese
izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi
odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno
domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi
starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja
zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in
primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih
navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali
nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja
odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih
starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti
uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v
domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih
slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno
znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki
nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega
paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja
raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema
ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi
predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno
varstvenih zavodih. Ključne besede: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1097; Prenosov: 150 Celotno besedilo (1,77 MB) |
315. Poslovni načrtKristina Rome, 2017 Opis: V magistrski nalogi obravnavamo medkulturno sodelovanje s Kitajsko, na primeru širitve
poslovanja podjetja na kitajski trg, s konkretnim izdelkom, tj. vino Cviček. V teoretičnem delu
magistrske naloge smo se osredotočili na mednarodno sodelovanje s Kitajsko, analizirali
posebnosti kitajskega trga ter izpostavili osnovna izhodišča poslovnega načrta. Ob tem smo
obravnavali tudi poslovno komuniciranje in poslovanje na Kitajskem ter analizirali medkulturne
kompetence, ki so potrebne za vstop na kitajsko tržišče. V drugem delu naloge, tj. empiričnem
delu, pa smo zasnovali lasten poslovni načrt za prodajo vina Cviček na Kitajskem. Pri tem smo
opravili analizo trga, pripravili predviden finančni načrt, strategije trženja in prodora na trg ter
preučili vse ostale kategorije, ki so pomemben del načrtovanja novega posla in poslovanja na
tujem trgu. Magistrsko nalogo smo zaključili z odgovori na raziskovalna vprašanja, ki zajemajo
ključne elemente, katerih se mora podjetnik zavedati pred vstopom na kitajski trg, in sicer z
namenom, da lažje premosti medkulturne razlike ter učinkovito upravlja poslovna tveganja na
kitajskem trgu. Poslovna pravila so na primer v evropskem okolju lahko popolnoma drugačna
kot na nekem ogromnem azijskem trgu. Vzrok pa je kot smo ugotavljali v magistrski nalogi
predvsem kulturna razlika, katero morajo podjetniki upoštevati, če želijo s podobnimi produkti
na takšnih trgih uspeti in rasti. Obenem smo tudi ugotavljali, kakšni poslovni izidi so možni pri
poskusu prodora na kitajski trg z vinom Cviček. Ključne besede: poslovni načrti, mednarodno sodelovanje, Kitajska, podjetništvo, vino Cviček, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 51 Celotno besedilo (1,35 MB) |
316. Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timuKatja Dumenčič, 2015 Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in
njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi
komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med
čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem
in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z
načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri
so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci.
Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter
empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri
vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena
inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben
dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno
inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose.
Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako
ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne
analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na
komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v
timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz
neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko
dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1085; Prenosov: 160 Celotno besedilo (1,70 MB) |
317. Razkritje homoseksualnosti pred samim seboj in v družinski sferiKatja Bošnak, 2018 Opis: Magistrska naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela, kjer sem v prvem delu raziskala
in razložila koncepte in razlage homoseksualnosti in njenega historično družbenega okvirja.
Predstavila sem tudi koncept identitete, kjer sem ločila osebno in družbeno, razložila pa sem
še koncept homoseksualna spolna identiteta po znanih teoretikih kot so V. Cass in K. Plummer.
Nadalje sem predstavila proces razkritja, proces razkritja po Romanu Kuharju, coming outa
pred samim seboj in v družini, pa tudi razkritje partnerske zveze, razkritje pred prijatelji in v
delovni sferi. Dotaknila sem se tudi heteronormativnosti, nasilja v družinski sferi, homofobije
in homofobičnih dejanj, ki so lahko velike ovire na poti do razkritja. Dodala sem še koncept
Marshalla, ki predstavlja ovire na poti do razkritja. Sledi empirični del. Naredila sem
kvalitativno raziskavo, kjer je sodelovalo deset že razkritih gejev in lezbijk. S strukturiranim
intervjujem, ki ima vprašanja odprtega tipa, sem želela izvedeti več o razkritju, in sicer kako
poteka razkritje, kaj vse prinaša s seboj in kaj to za homoseksualno osebo pomeni; s kakšnimi
težavami, stiskami in dilemami so se spopadali, ko so se razkrili doma, pred prijatelji in v
delovni sferi; kakšna je bila dinamika razkritja istospolne partnerske zveze in kako so s svojo
(isto)spolno identiteto pomirjeni danes. Ključne besede: homoseksualnost, razkritje, istospolna partnerska zveza, heteronormativnost, homofobija Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 971; Prenosov: 148 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
318. Interno komuniciranje in zadovoljstvo zaposlenih v organizacijiKatarina Jensko, 2011 Opis: Notranja javnost je prisotna v vseh organizacijah, ne glede na velikost ali predmet
poslovanja. Pogosto pa je ta zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena.
Glavni namen magistrskega dela je pojasniti, kakšno vlogo ima sistem notranjega
komuniciranja kot pomembne dejavnosti managerjev pri uspešnosti organizacije. S
komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje. V empiričnem delu naloga
prikazuje notranje komuniciranje in s tem povezane probleme s katerimi se srečujejo v
Domu upokojencev Podbrdo. Le-ti nastajajo predvsem zaradi sloga vodenja in zaradi slabe
vertikalne komunikacije v zavodu. V zaključku so predstavljeni rezultati raziskave, s
katero smo potrdili, da komuniciranje med zaposlenimi (horizontalna komunikacija) in
komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi (vertikalna komuikacija) v organizaciji
vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Ključne besede: notranja komunikacija, mednarodni odnosi, zadovoljstvo zaposlenih Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1209; Prenosov: 71 Celotno besedilo (1,26 MB) |
319. Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnikeJasmina Kolander, 2012 Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma
tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala
pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje
življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi
predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji
meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več
predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču,
danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila
socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr..
Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma
prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi
komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno
raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na
tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi
katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika
za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do
socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo
odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov
mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook
predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine. Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1460; Prenosov: 78 Celotno besedilo (1,64 MB) |
320. Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskamiJanja Nemanič Dulmin, 2015 Opis: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost
in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani,
običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v
družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti.
Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in
prevlado nad drugo osebo.
Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna.
Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti
družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v
nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in
institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj
s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več
oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne
in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja.
V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav
slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči,
alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje,
brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom. Ključne besede: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 75 Celotno besedilo (1,76 MB) |