11. |
12. |
13. Gospodarska obveščevalna dejavnost v sodobnem globalnem okoljuIgor Kočar, 2017 Opis: Gospodarska obveščevalna dejavnost je eno temeljnih področij, s katerimi se državne obveščevalne službe redno soočajo. Poznavanje globalnega gospodarskega dogajanja in vseh z gospodarstvom povezanih varnostnih in drugih izzivov je nadse pomembno za zagotavljanje nacionalnih interesov države. Gospodarska obveščevalna dejavnost pa se ne vrši samo na ravni državnih obveščevalnih služb. Močno je vpeta v praktično vsa poslovna okolja, kar posamezne gospodarske družbe in organizacije postavlja pred dejstvo, da morajo za svoj obstoj na trgu, za varovanje lastnih poslovnih skrivnosti, izdelkov in znanj ter za spopadanje z vsakodnevnimi poslovnimi izzivi temu vprašanju posvečati čedalje več pozornosti. Globalizacija in druge razmere na globalnem nivoju so privedle do trenda selitve gospodarske obveščevalne dejavnosti iz državnega v zasebni sektor, ki tako postaja pomemben akter na tem področju in s tem tudi potencialen partner tradicionalnim izvajalcem obveščevalne dejavnosti. Slednje ne pomeni zgolj izziva za državne obveščevalne službe, temveč za celotno demokratično družbo, ki mora zahtevati, da tudi vsi novi akterji na obveščevalnem področju upoštevajo vsa pravna in etična pravila ter spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gospodarske obveščevalne dejavnosti, privatizacija, nadzorstvo, gospodarski subjekti, sinergija.
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2895; Prenosov: 257
 Celotno besedilo (727,41 KB) |
14. Odzivnost državnih organov in organizacij ob naravnih nesrečahJadranka Daneva, 2016 Najdeno v: osebi
Ključne besede: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 2142; Prenosov: 113
Celotno besedilo (5,37 MB) |
15. |
16. |
17. |
18. Kibernetski terorizem kot grožnja delovanju sodobne informacijske družbeNeža Repše, 2020 Opis: Kibernetski terorizem je zaradi tehnološkega napredka postal resna grožnja sodobni informacijski družbi in predstavlja veliko varnostno tveganje. Naraščajoča grožnja naprednih kibernetskih napadov je ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu ter predstavlja edinstven izziv za mednarodne akterje, države, zasebni sektor in posameznike. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje raziskali in analizirali področje kibernetskega terorizma kot nove grožnje sodobni informacijski družbi. Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo oblikovali s pomočjo analize, interpretacije primarnih in sekundarnih virov, primerjalne metode in metode strukturiranega intervjuja. Namen magistrskega dela je raziskati, kolikšno grožnjo kibernetski terorizem predstavlja sodobni informacijski družbi ter na kakšen način bi na globalni in nacionalni ravni vzpostavili sistem za učinkovit boj proti kibernetskemu terorizmu. Raziskava lahko znanosti omogoči zavedanje, da področje kibernetskega terorizma v sodobni družbi postaja vedno bolj pomembna tema, ki se je bo potrebno veliko bolj resno lotiti, če želimo družbo zaščititi pred uničujočimi posledicami, ki jih bodo kibernetski teroristi povzročili čisto nepričakovano. Raziskava poleg ocene tveganja nakaže smer, v kateri bi morali strokovnjaki nadaljevati svoje delo: posameznike ozaveščati o kibernetski varnosti in posledicah kibernetskega terorizma ter spodbujati sodelovanje držav mednarodne skupnosti na tem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informacijska družba, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kibernetska varnost, kibernetski terorizem
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2445; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,24 MB) |
19. Vloga Republike Srbije pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in s tem povezana varnostna tveganja zaradi vpliva Ruske federacijeBenjamin Ciriković, 2023 Opis: V magistrskem delu obravnavamo vlogo Republike Srbije pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in varnostna tveganja, ki jih predstavlja vpliv Ruske federacije v regiji ter v posameznih državah Zahodnega Balkana. V magistrsko delo smo vključili tudi vpliv Srbske pravoslavne cerkve na državno politiko in uporabo ruskih specialnih služb za doseganje političnih ciljev. Magistrsko delo smo tako utemeljili na podlagi metod pisanja in raziskovanja. Uporabili smo opisno, razlagalno in normativno metodo pisanja. V sklepu smo podali ugotovitve, ki so nastale kot odgovor na osrednje raziskovalno vprašanje. Namen in cilj magistrskega dela je bil predstaviti vpliv Ruske federacije na Republiko Srbijo, kar posledično vpliva na širitev Evropske unije v regiji Zahodnega Balkana. V magistrskem delu smo ugotovili, da se vpliv Ruske federacije izraža predvsem skozi politiko, kulturo, zgodovinske vezi in vero. Ekonomski vpliv Ruske federacije v regiji je tako v primerjavi z Evropsko unijo zanemarljiv. Magistrsko delo obravnava aktualno politično dogajanje v regiji Zahodnega Balkana, uporabnost magistrskega dela je lahko v pomoč osebam, ki so zaposlene v diplomaciji, študentom in drugim, ki jih zanima tematika Zahodnega Balkana. Magistrsko delo je nastalo z namenom lažjega razumevanja tematike in odnosov med državami Zahodnega Balkana.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: širitev EU, Evropska unija, Zahodni Balkan, Republika Srbija, Ruska federacija
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 678; Prenosov: 107
Celotno besedilo (889,46 KB) |
20. Deanonimizacija uporabnika TOR omrežja, v korporativno varnostnem okoljuZvonimir Cvetko Damnjanović, 2019 Opis: Vzporedni razvoj šifriranja in dešifriranja je privedel k potrebi po kompleksnejših mehanizmih varne komunikacije preko interneta. Uporaba TOR omrežja nudi uporabnikom to dodatno stopnjo varnosti in zasebnosti na internetu. Zloraba komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene zahteva tudi kompleksne in napredne metode deanonimizacije. V magistrskem delu smo preučili vlogo vodje korporativne varnosti pri primeru groženj v korporaciji. Prav tako smo skozi eksperiment prikazali postopek deanonimizacije uporabnika TOR omrežja, ki pošilja grozilna elektronska sporočila zaposlenimi v korporaciji. Izpostavili smo tudi zakonske ovire, ki otežujejo uporabo sodobnih tehnoloških rešitev. Pri delu smo izhajali iz hipotez, da uporaba TOR omrežja predstavlja tveganje za korporativno informacijsko omrežje, da je mogoče izvesti deanonimizacijo uporabnika TOR omrežja z uporabo inovativnih preiskovalnih pristopov, in da trenutno zakonodaja ne sledi spremembam in potrebam na področju informacijske varnosti. Cilj magistrskega dela je prikazati problem deanonimizacije uporabnika TOR omrežja in tudi demonstrirati enega izmed postopkov deanonimizacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: TOR, deanonimizacija, korporativna varnost, IP logger, anonimizacija, informacijska varnost
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 2307; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,76 MB) |
