Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 2161; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,17 MB)

Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 2164; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,25 MB)

Najdeno v: osebi
Ključne besede: javno pooblastilo, socialno varstvo, državna uprava, centri za socialno delo, nosilci javnega pooblastila
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 2864; Prenosov: 131
Celotno besedilo (454,98 KB)

Najdeno v: osebi
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, upravna zadeva, mediator, poravnava, javni interes, nezavezujoči pravni vir
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 2291; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V upravnem postopku lahko kot stranka nastopa vsaka fizična ali pravna oseba, na zahtevo katere se začne postopek ali zoper katero teče postopek, stranke pa so lahko tudi drugi (skupina oseb itd.), če so ti lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stranka je poleg organa oziroma uradne osebe nujni udeleženec upravnega postopka. Organ kot nadrejeni subjekt razmerja na podlagi pravil upravnega postopka avtoritativno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Glavni namen upravnega postopka je zagotavljanje pravic in pravnih koristi posameznih strank do nadrejene institucije v upravnopravnem razmerju. Iz tega vidika je pomembno, da je vsaka stranka seznanjena s tem, kdaj ima možnost uveljavljati svoje pravice in obveznosti v upravnem postopku in kakšne so njene pravice na področju zastopanja. Stranka včasih ne more sama nastopati v postopku, ker nima procesne/poslovne sposobnosti ali stvarne legitimacije ali pa zgolj ne želi sama nastopati v postopku. V tem primeru stranka potrebuje zastopnika, ki v postopku deluje v njenem imenu. To so zakoniti zastopnik, začasni zastopnik, pooblaščenec in skupni predstavnik oziroma skupni pooblaščenec. V postopku pogosto sodeluje tudi stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka, če izkaže pravni interes. Namen diplomskega dela je analiza ustavnopravnega položaja in obstoječe zakonodaje in analiza obravnavanega področja. Jedro diplomskega dela obravnava stranke in njihovo zastopanje. Kot metodo raziskovanja v nalogi uporabljam teoretično deskriptivno metodo (opisno metodo) za pregled domače in tuje strokovne literature, metodo analize pri opredelitvi ustavnopravnega in zakonskega položaja stranke ter metodo sinteze pri oblikovanju sklepnih ugotovitev.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 3845; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,01 MB)