121. |
122. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporuKatja Kališek Hriberšek, 2022 Abstract: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Found in: osebi
Keywords: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Published: 04.01.2023; Views: 663; Downloads: 42
 Fulltext (657,18 KB) |
123. Zaposlovanje in brezposelnost mladih ter novejši razvoj aktivne politike zaposlovanja na tem področjuSuzana Krivec, 2016 Abstract: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Found in: osebi
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 3931; Downloads: 205
Fulltext (1,52 MB) |
124. |
125. |
126. |
127. |
128. |
129. Učinkovitost in smiselnost aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na javnih delihNatalija Šuntner, 2016 Abstract: Gospodarska kriza v EU je močno vplivala na povečanje brezposelnosti v državah Evropske unije. V okviru EU so se začrtale skupne smernice politike zaposlovanja, katere so države članice dolžne spoštovani in jih upoštevati pri nacionalni zakonodaji. Glavni namen te naloge je pregled in proučitev politike zaposlovanja, smernic in pravne ureditve. Ugotavljali smo ali APZ sledi zastavljenim ciljem. Podrobneje smo se osredotočili na izvajanje programa javnih del. Slovenija kot članica Evropske unije sledi smernicam in evropski strategiji zaposlovanja. Potrebno si je bilo začrtati prioritete pri reševanju problematike brezposelnosti in urejanju trga dela. Določene kategorije oseb so kljub iskanju zaposlitve prešle v dolgotrajno brezposelne osebe. Povečal se je delež starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb brez izobrazbe in mladih iskalcev zaposlitve. Na trgu dela je še vedno zaznati strukturno neravnovesje. V letu 2011 je Slovenija sprejela Zakon o urejanju trga dela, kateri je bil pozneje dopolnjen in spremenjen. Ukrep aktivne politike zaposlovanja so se začeli načrtovati za večletno obdobje, spremljati in vrednotiti. Vse bolj prehajajo v ospredje pred pasivno politiko zaposlovanja. V ospredje prihajajo predvsem tisti programi aktivni politike zaposlovanja, kateri so namenjeni dolgotrajno brezposelnim in najtežje zaposljivim osebam. Program javnih del je namenjen brezposelnim osebam, ki so več kot eno leto prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelnim osebam omogočijo ponovno socialno vključitev, pridobitev novih izkušenj, znanj. Vzbudijo tudi željo po dodatnem izobraževanju in morebitni menjavi poklica. Hkrati omogočajo razvoj lokalnega okolja in posledično tudi razvoj novih delovnih mest.Koristi javnih del smo podrobneje raziskovali na območju Območne službe Ptuj.
Found in: osebi
Published: 22.08.2018; Views: 2382; Downloads: 146
Fulltext (4,93 MB) |
130. Sloboda kretanja sportaša i posebnost njihovog radnopravnog statusa u Europskoj unijiVanja Smokvina, 2012 Found in: osebi
Keywords: športniki, šport, delavci, delovno pravo, delovna razmerja, športna združenja, amaterji, odnosi, Slovenija, Hrvaška, disertacije
Published: 24.08.2018; Views: 2526; Downloads: 125
Fulltext (3,03 MB) |
