81. Paradoks davčnega pravaEva Zimšek, 2021 Opis: Enormne modifikacije tako tržnega kot političnega sistema, globalizacija in prompten gospodarski razvoj so med drugim krepko transformirali percepcijo davčnih zavezancev do davčnih obveznosti, ki je z vidika davčnih obremenitev kot nujnega zla privedla do izmikanja davčnim obveznostim. Diplomsko delo parafrazira bistveni modaliteti izmikanja davčnim obveznostim, in sicer davčno izogibanje in utajo davkov. Prvi institut se nanaša na legalno ravnanje za zmanjšanje ali neplačilo davčnih obveznosti z izkoriščanjem lacunae legis, s katerim davčni zavezanci de facto ne kršijo predpisov. Drugi pomeni nezakonito ravnanje, s katerim davčni zavezanci neposredno kršijo norme davčne zakonodaje, da bi se izognili plačilu obveznih davčnih dajatev. Zaradi diskrepance in nekonsistentnosti davčne teorije o pojmovanju forme obravnavanih institutov, ogrožene pravne varnosti, potencialne arbitrarnosti oblasti in kolizije interesov v davčnopravnem razmerju ter nenazadnje tudi objektivnega tveganja presega okvira legalnosti ravnanj davčnih zavezancev, je relevantnost diferenciacije med obravnavanima modalitetama bistvenega pomena. Delo eksponira opredelilne elemente, teoretična izhodišča ter pravne posledice izbranih institutov, podana pa je tudi konstrukcija posameznih modalitet, izpeljana iz analize sodne prakse. Za nadaljnje preprečevanje pojava izmikanja obveznim dajatvam je nenazadnje pomembno poznati faktorje, ki spodbujajo takšno davčno vedenje, zato so v diplomskem delu prikazane ključne determinante izogibanja in utaje davkov
Najdeno v: osebi
Ključne besede: davčno izogibanje, utaja davkov, davčna zatajitev, davki, zloraba predpisov
Objavljeno: 11.01.2022; Ogledov: 921; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (452,57 KB) |
82. Uspešnost fizioterapevtske obravnave pacienta s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepaEva Božnar, 2022 Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DIPLOMSKEM DELU
BOŽNAR, Eva: Uspešnost fizioterapevtske obravnave pri pacientu s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa
Uvod in namen: Kalcificirajoči tendinitis ramenskega sklepa je stanje, ki se pojavi zaradi odlaganja kristalov kalcijevega hidroksiapatita v tetive mišic rotatorne manšete. Namen diplomskega dela je predstaviti anatomijo ramenskega sklepa, patologijo kalcificirajočega tendinitisa in zdravljenje. Metode: V diplomsko delo smo vključili raziskave med letoma 2002 in 2020, ki so opisovale različne fizioterapevtske postopke zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa. Rezultati: Najuspešnejša fizioterapevtska metoda zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa so udarni globinski valovi. Operativno zdravljenje je uspešno, vendar prinaša tveganje za pooperativne zaplete. Uporabnost: Ugotovitve so uporabne v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacienta s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa. Omejitve: Premalo izvedenih raziskav o učinkovitosti terapevtskega ultrazvoka, kinezioterapije in elektroterapije pri zdravljenju kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa in nedostopnost člankov. Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2021, Fizioterapevtika 26 (42) str., 1 pregl., 5 sl., 56 vir. Mentorica (S. Pavlič Založnik), recenzentka (F. Kresal).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1154; Prenosov: 153
Celotno besedilo (817,59 KB) |
83. Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanjEva Križaj, 2021 Opis: V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 97
Celotno besedilo (512,21 KB) |
84. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družiniEva Križaj, 2023 Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,13 MB) |
85. Povezovanje dveh pristopovEva Križaj, 2021 Opis: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 925; Prenosov: 80
Celotno besedilo (891,73 KB) |
86. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacientov s patelarno tendinopatijoEva Ivana Kopše, 2022 Opis: Uvod in namen: Za tendinopatijo patelarnega ligamenta (TPL) je značilna bolečina v sprednjem delu kolenskega sklepa. Najpogostejši vzrok je prekomerno obremenjevanje patelarnega ligamenta v obliki skokov. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili 22 raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju TPL. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile učinkovitost uporabe ortoz, globinskih udarnih valov, infiltracijo zdravilnih učinkovin (s trombociti bogato plazmo, avtologne krvi in insulinu podobnem rastnem faktorju), dry needlinga, perkutane elektrolize in gliceril trinitrata, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov s TPL priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje izometrično, izotonično in pliometrično vadbo ter športno specifično vadbo. Omejitve: Ugotovitve večina raziskav temeljijo na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju študije, zato zanesljivih smernic ni mogoče oblikovati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: patelarna tendinopatija, fizioterapija, učinkovitost
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 156
Celotno besedilo (661,49 KB) |
87. Samoodločba Zahodne SahareEva Prelec, 2021 Opis: Definicija država ter mednarodno pravo sta tesno povezani, subjekt mednarodnega prava je država. Pravica do samoodločbe je pravica vsakega naroda in temeljno načelo mednarodno pravnega dokumenta. S samoodločbo dobi narod pravico, da ustanovi svojo lastno državo. Že sama beseda samoodločba pove vse - samo in odločba, da narod sam odloča. To je največja predmet konflikta med Marokom in Zahodno Saharo, ki se ne moreta dogovoriti, kdo ima in kdo nima pravice do samoodločbe. Za ozemlje Zahodne Sahare se borita Maroko, zmotno na podlagi teritorialnega načela, ter avtohtoni prebivalci Zahodne Sahare na podlagi kolonialne pravice o samoodločbi. Zahodna Sahara je bila nekoč kolonija Španije in je od leta 1960 na seznamu ne-samoupravnih ozemelj Združenih narodov. Organizacija združenih narodov že leta pomaga reševati zapleteno situacijo med dvema narodoma, ki oba zatrjujeta, da je ozemlje Zahodne Sahare njuno. Večina ozemlja je v rokah Maroka, ki je po merilih OZN okupacijska sila. Po dolgoletni vojni in po dolgoletnih mirovnih pogovorih se položaj ne izboljšuje. Osvobodilno gibanje Polisario, ki se bori za avtohtone prebivalce Zahodne Sahare, ima svoj sedež v Alžiriji. Ta sosednja država je veliki podpornik Polisaria. Polisario je ustanovil svojo lastno državo pod imenom Demokratična arabska republika Sahara.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Zahodna Sahara, Maroko, pravica do samoodločbe, Polisario, narod
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 60
Celotno besedilo (474,06 KB) |
88. Vloga fizioterapevtske obravnave pri lajšanju obporodne bolečineEva Cemič, 2022 Opis: Porod predstavlja veliko izkušnjo bolečine, ki spremlja normalen fiziološki proces poroda. Je naporna fizična ter psihična izkušnja in je veliko breme za telo. Porodna bolečina je edinstvena in kompleksna senzorična in čustvena izkušnja, ki se razlikuje od akutne ter kronične bolečine. Na njen pojav vplivajo različni dejavniki. Čeprav točen izvor obporodne bolečine ni popolnoma jasen, predvidevamo, da imajo glavno vlogo pri njenem nastanku pomanjkanje kisika v mišicah, odpiranje maternice in pritisk ploda na okolna tkiva. Doživljanje bolečine je odvisno tudi od same psihološke priprave na porod ter od kulturnih ter socialnih okoliščin. Cilj porodnega osebja je tako čim bolj zmanjšati obporodno bolečino, saj ima lahko ta v primeru neobravnave velike negativne učinke tako na mater kot tudi na plod. Poznamo farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine. Pod nefarmakološke metode prištevamo tudi fizioterapevtske tehnike. Njihova prednost je, da lahko zamaknejo ali prekinejo potrebo po uporabi invazivne farmakološke analgezije.
Ena izmed bolj uspešnih nefarmakoloških metod je uporaba TENS-naprave.
Na področju nefarmakoloških metod bi bilo smiselno izobraziti čim več porodnega osebja, da bi le-te prišle v še pogostejšo uporabo. Pri uporabi različnih metod je pomembna individualna obravnava porodnice. Le ta mora biti motivirana, pripravljena participirati in sporazumevati se z osebjem ter slediti danim navodilom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Fizioterapija, porod, nefarmakološke metode, obporodna bolečina
Objavljeno: 29.09.2022; Ogledov: 604; Prenosov: 86
Celotno besedilo (572,54 KB) |
89. |
90. |
