Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
82.
83.
Affirmative action. [!]
Marjan Čibej, 2019

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 1504; Prenosov: 1

84.
Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske Unije v Republiki Sloveniji
Tjaša Završnik, 2019

Opis: Zaščita finančnih sredstev in interesov Evropske unije je določena že v sami PDEU, ki v členu 310(6) določa, da Unija ter države članice preprečujejo goljufije in pa vsa druga nezakonita dejanja, katera škodijo finančnim interesom Unije. Najmočnejša obramba pred morebitnimi goljufijami je prav gotovo dobro zasnovan in upravljan sistem notranjega nadzora. Redna administrativna preverjanja morajo biti temeljita, kontrole na kraju samem, ki so povezane z njimi, pa morajo temeljiti na oceni tveganja in se izvajati v dovolj velikem obsegu. Uredba 1303/2013/ES nalaga državam članicam, da za namen učinkovitega upravljanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 vpeljejo tudi učinkovite ter sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij. Slovenija je na tem področju sicer sprejela kar nekaj ukrepov (ustanovitev AFCOS, navodila Organa upravljanja, itd.). Upoštevajoč podatke Poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu ter svetu, pa izhaja, da je Slovenija v letu 2017 Evropski komisiji poročala o dveh sumih kaznivega dejanja goljufije na škodo EU (v skupni vrednosti 2 553 647 EUR) ter o 41 primerih nepravilnosti, ki niso imele znakov goljufij (v skupni vrednosti 1 438 319 EUR). To kaže na dejstvo, da je bila Slovenija uspešna pri zaznavi goljufij in nepravilnosti ne pa pri preprečevanju le teh. Več pozornosti bo tako potrebno nameniti preventivi, predvsem na področju javnih naročil, ki je svoje zapletenosti in velikosti finančnih tokov, ki jih ustvarja, ter tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, najbolj izpostavljeno potrati, goljufijam in korupciji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skladi EU, goljufija, ukrepi proti goljufijam, javna naročila, preventiva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2284; Prenosov: 166
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

85.
86.
87.
Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa
Igor Senčar, 2020

Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1381; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (16,76 MB)

88.
Pravne specifike športnega prava
Maruša Izlakar, 2020

Opis: Športno pravo je pravno področje, ki je v Evropi še v fazi razvoja, medtem ko je v ZDA že izoblikovano. Je podkategorija prava, ki je sestavljena iz preostalih pravnih področij, kot so delovno, obligacijsko, konkurenčno, pogodbeno, protimonopolno pravo itd. V Evropi se je njegov razvoj pričel z zadevo Bosman, ki se je navezovala na prost pretok delovne sile in izoblikovanje primernega prestopnega sistema, medtem ko v ZDA to nadomešča %draft%. Pri vključevanju mladih v profesionalni šport je med Evropo in ZDA precej razlik, saj imajo v ZDA ta prestop oblikovan zelo dovršeno. V sklopu protimonopolnega in konkurenčnega prava v povezavi s športnim pravom se srečamo s pravicami do predvajanja televizijskih prenosov. Pri tem se pojavi še antidoping, ki ga na območju Evrope in ZDA obravnava več različnih organizacij, katerih skupni cilj je preprečiti doping in istočasno ne posegati v ustavne pravice športnikov. Področje športnega prava pa se sooča tudi z diskriminacijo, ki se med Evropo in ZDA razlikuje predvsem po vrsti diskriminacije. Glede na to, da je evropsko pravo še v fazi razvoja, ima odprtih še veliko možnosti za svoje dokončno oblikovanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: športno pravo, specifike, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (420,63 KB)

89.
Vpliv transnacionalnega prava na preobrazbo države
Polona Batagelj, 2020

Opis: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 1353; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

90.
Sovereign debt issuance on debt capital markets
Uroš Notar, 2020

Najdeno v: osebi
Ključne besede: vrednostni papirji
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 962; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh