61. Javno pooblastilo centra za socialno delo - primer izvajanja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstevIngrid Mačešič, 2016 Opis: Državni zbor je leta 2010 sprejel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki sta se začela uporabljati v začetku leta 2012. Zakona sta dodobra posegla v zakonodajo, ki je do tedaj urejala socialne pa tudi družinske transferje in subvencije ter sta v sistem pravic, ki se zagotavljajo iz javnih sredstev, prinesla pomembne spremembe. Zakonodajalec je s sprejetjem nove socialne zakonodaje želel doseči večjo racionalizacijo in večjo preglednost proračunskih odhodkov pri dodeljevanju socialnih prejemkov, in sicer s sprejetjem določenih vsebinskih in sistemskih novosti, kot so na primer uvedba enotne vstopne točke, vrstni red uveljavljanja pravic, dostop do uradnih zbirk podatkov o dohodkih in premoženju oseb itd. V postopku uveljavljanja pravic je vse manj neposrednega socialnega dela, več pa je ukvarjanja s podatki o materialnem stanju vlagatelja in njegove družine. V času nastajanja moje magistrske naloge je vlada s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona želela spremeniti in dopolniti oziroma popraviti tiste glavne pomanjkljivosti oziroma zaznane težave, ki so se od začetka uporabe zakona pokazale kot tiste, ki narekujejo spremembe. S tem pa želi izboljšati socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin ter upoštevati bolj realen gmotni položaj vlagateljev.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2786; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
62. |
63. Vpliv države na visoko šolstvoSuzana Rupnik-Nekič, 2018 Opis: Znanje je vrednota, brez katere se ne moremo uspešno vključiti v vsakdanje družbene odnose ali v poslovni svet ter predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Pot do znanja mora vsak posameznik najti sam, pri tem mu pomagata družina in država. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse evropske družbe soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi spremembami, kar je vplivalo tudi na dogajanja v tedanji Jugoslaviji. Slovenija, Srbija, Hrvaška in Črna gora so predstavljale štiri izmed šestih socialističnih republik tedanje Jugoslavije, v katerih je veljal centraliziran sistem izobraževanja, kar pomeni, da so bili tradicionalni izobraževalni sistemi pogojeni s planskim sistemom in socialistično ideologijo. Vse omenjene države so podpisnice Bolonjske deklaracije in so implementirale bolonjski proces v svojo visokošolsko zakonodajo. Doktorska disertacija se osredotoča na primerjavo visokošolskega sistema obravnavanih držav, proučuje zakonsko ureditev visokega šolstva oziroma uspešnost pri uresničevanju sprejetih reformskih ciljev, problematiko financiranja javnih in zasebnih univerz ter pojav konkurenčnosti med zasebnimi in javnimi univerzami. Osrednji namen disertacije je ugotoviti, ali je visoko šolstvo še vedno podvrženo politiki države.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: visoko šolstvo, izobraževanje, financiranje, bolonjski proces, avtonomija, konkurenca, vpliv države
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 2265; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,21 MB) |
64. Ocenjevanje delovne uspešnosti v policijiLuka Kvaternik, 2018 Opis: Ocenjevanje delovne uspešnosti je eden izmed elementov koncepta upravljanja s človeškimi viri. Glavni cilj tega koncepta je spodbujanje rasti in razvoja zaposlenih ter iskanje in izkoriščanje njihovega potenciala, s cimer se poleg njihovega lastnega povečuje tudi zadovoljstvo celotne organizacije. Policija je kot del javnega sektorja glede ocenjevanja delovne uspešnosti podvržena enakim zakonskim podlagam, se pa njena organizacijska struktura in način delovanja od drugih javnopravnih organizacij javnega sektorja precej razlikuje. Zato bi moralo biti tudi merjenje in ocenjevanje delovne uspešnosti v policiji temu prilagojeno. Ker prav preko tega postopka dobimo ključne povratne informacije o posameznih javnih uslužbencih, mora biti izpeljan tako, da lahko pridobljene informacije uporabimo za korigiranje razvoja zaposlenih in tudi za izboljševanje ustreznosti organizacijske klime. Pri zasledovanju tega cilja je treba v cim večji meri omejiti ali celo izločiti subjektivne vplive. Da bi bilo ocenjevanje cim bolj objektivno, mora temeljiti na natančnih in enotnih kriterijih. Pri ocenjevanju v policiji se uporabljajo splošni kriteriji za ocenjevanje delovne uspešnosti z določenimi dodatnimi usmeritvami. S takim načinom ocenjevanja ne zagotavljamo samo enotne in pravočasne izvedbe postopkov ocenjevanja, ampak se izognemo tudi nezadovoljstvu in občutku nepravičnosti, ki bi se lahko pojavil, če bi se kriteriji ocenjevanja in ocenjevalne tehnike prilagajali posamezni organizaciji ali celo posameznemu ocenjevalcu. Ker pa je kljub temu ocenjevalec tisti, ki vrednotenju dela podrejenih doda svoje lastno videnje oziroma svojo lastno presojo, bo taka ocena v določeni meri vedno subjektivna. Aktivnosti na področju ocenjevanja morajo zato potekati tudi v smeri cim večje usposobljenosti ocenjevalcev, da ne bi z napačnim ocenjevanjem po nepotrebnem povzročali upadanja interesa za doseganje boljših rezultatov in motivacije nasploh.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 2670; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,57 MB) |
65. |
66. Koncesijski akt in pogodbaMatevž Gulič, 2009 Najdeno v: osebi
Ključne besede: Pogodbeno pravo, Javno pravo, obligacijsko pravo, upravno pravo, koncesijski akt, koncesijska pogodba, igre na srečo, Zakon o javno zasebnem partnerstvu, ZJZP
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 2454; Prenosov: 100
Celotno besedilo (673,40 KB) |
67. Prosti preudarek v postopkih podeljevanja državljanstvaPetra Breben, 2009 Najdeno v: osebi
Ključne besede: Državljanstvo, javno pravo, pridobitev državljanstva, primerjalno pravo, pravna zgodovina, prosti preudarek, redna naturalizacija, izredna naturalizacija, načelo zakonitosti
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 2281; Prenosov: 130
Celotno besedilo (299,51 KB) |
68. |
69. |
70. |
