Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 82 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
Sistem kakovosti na Zdravstvenem inšpektoratu RS (analiza modela ISO 9001 in primerjava s CAF)
Ljubomirka Mesarič, 2020

Opis: Magistrska naloga obravnava kakovost na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije (ZIRS). Kakovost, učinkovitost, uspešnost in odličnost, ki so bile prvotno v domeni zasebnega sektorja, že nekaj desetletij neustavljivo pronicajo v javno upravo in s tem tudi v državno upravo. ZIRS ima že od leta 2007 vpeljan sistem kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, oziroma od leta 2015 SIST ISO 9001:2015. Sistem je vsako leto potrjen in certificiran s strani certifikacijske hiše. Trend v državni upravi je uporaba modela kakovosti CAF, ki je bil razvit za javni sektor in mu od predstavitve leta 2000, sledi že več tisoč uporabnikov. V magistrskem delu smo se spraševali ali naj Zdravstveni inšpektorat sledi trendu ter opusti sistem ISO in prevzame model CAF. Ugotovili smo, da obstoječega sistema nebi bilo smiselno opuščati, saj je zelo dobro zastavljen. Potrebuje pa obstoječi sistem posodobitev, optimizacijo in dopolnitev z vidika zahtev delovanja javne uprave. Model CAF bi dobro zapolnil vrzeli ter omogočil boljšo vključenost zaposlenih, lažjo primerljivost z drugimi organi državne uprave in popeljal ZIRS na pot v odličnost. Naloga je predvsem v pomoč vodstvu pri odločitvah o nadaljnjih korakih v zvezi s kakovostjo na ZIRS.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ZIRS, ISO 9001:20015, CAF, kakovost, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 0

82.
Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov
Mateja Sklepić, 2020

Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1012; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh