11. Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini KranjVid Krčmar, 2022 Abstract: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK.
Found in: osebi
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost
Published: 23.11.2022; Views: 605; Downloads: 149
 Fulltext (1,55 MB) |
12. Razvoj digitalizacije na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželjaPetra Petrovčič, 2022 Abstract: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je edina slovenska institucija, ustanovljena 1999, od 2002 pa polno akreditirana za izvajanje ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike, kar pomeni, da je pooblaščena za izvajanje postopkov dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, živilskopredelovalne industrije in razvoja podeželja. Vsako leto se izplača okoli 300 milijonov evrov evropskih in slovenskih sredstev, od ustanovitve pa do danes pa je bilo izplačanih že cca 5 milijard nepovratnih sredstev. Ker gre letno za obravnavo velikega števila vlog, ki morajo biti pravočasno in zakonito obravnavane, smo preverili, kako je agencija izvedla digitalizacijo procesov od ustanovitve do danes. Ravno v času priprave magistrske naloge potekajo priprave na novo
programsko obdobje 2023–2027 in je to čas za analizo procesov v preteklosti, kje so bile pomanjkljivosti in kje prednosti, ki jih velja obdržati v prihodnje oz. pripraviti in se
osredotočiti na pomanjkljivosti. Rezultati analize so pokazali, da se na obravnavani instituciji veliko vlaga v razvoj in napredek in se vedno znova išče rešitve za posodobitve, poenostavitve in pospešitve procesov. Seveda so na nekaterih segmentih pomanjkljivosti, katerih odprava pa se pričakuje prav v novem programskem obdobju in selitev vseh procesov na državni računalniški oblak, kjer se bo povezljivost in pridobivanje podatkov ter kontrola na površine izvajala tudi s pomočjo satelitskih sistemov, kar dokazuje, da bo agencija naredila še dodaten korak naprej v vseh fazah digitalizacije procesov in bo s tem še en korak bliže uporabnikom.
Found in: osebi
Keywords: agencija, digitalizacija, kmetijstvo, razvoj, brezpapirno poslovanje
Published: 27.01.2023; Views: 659; Downloads: 74
Fulltext (1,81 MB) |
13. Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19Tanja Zakrajšek, 2022 Abstract: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Found in: osebi
Keywords: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Published: 27.01.2023; Views: 651; Downloads: 81
Fulltext (840,27 KB) |
